Pivovarna Laško, zanjo Boško Šrot proti Vesni Vuković in Suzani Rankov (Dnevnik)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Davorin Koron, Nada Ravter, Brigita Mohorič in Mojca Pašek (člani) je na seji 18. decembra 2008 v primeru Pivovarna Laško, zanjo Boško Šrot proti novinarkama Dnevnika Vesni Vuković in Suzani Rankov ugotovilo, da sta novinarki kršili Kodeks novinarjev Slovenije. Za razsodbo so glasovali Vili Einspieler, Gojko Bervar, Nada Ravter, Brigita Mohorič in Mojca Pašek, proti pa Davorin Koron, Ranka Ivelja se je iz odločanja izločila.

Primer: Pivovarna Laško, zanjo Boško Šrot proti novinarkama Dnevnika Vesni Vuković in Suzani Rankov

Boško Šrot se je v imenu Pivovarne Laško NČR pritožil zaradi članka Sedmerica osumljena nezakonitega lastninjenja Pivovarne Laško. Po njegovem sta novinarki kršili 2. člen kodeksa, ker ob zapisani trditvi, ki je huda obtožba, nista poskušali pridobiti odziva obdolženca. Sporna trditev se glasi:

»Del sredstev za prevzem Laškega naj bi bil zavarovan z depozitom, sredstva v višini okoli 20 milijonov evrov, s katerimi je Infond Holding zavaroval posojilo, pa naj bi mu zagotovila neposredno Pivovarna Union. Če to drži, je torej Pivovarna Union kot odvisna družba Pivovarne Laško finančno pomagala prevzemnikom Laškega, katerih lastništvo vodi do Atke Prime Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško.«

Po mnenju pritožnika je članek namenoma napisan zavajajoče in zlonamerno, saj sta želeli novinarki ustvariti vtis, da so v članku obtožene družbe in posamezniki ravnali nezakonito, kar so v članku obtoženi s podatki takoj po objavi članka jasno zanikali. Ocenjujejo, da je celoten članek vključno z naslovom, napisan v kontekstu ustvarjanja vtisa, da gre za kazniva dejanja, družbam in posameznikom v njih pa s strani novinark onemogočena obramba.

Suzana Rankov in Vesna Vuković v odgovoru na pritožbo odgovarjata, da predlagatelj ni z ničemer utemeljil, da sta navajali hude obtožbe, ker bi moral dokazati namen obeh novinark, da sta o lastninjenju Pivovarne Laško poročali zato, da bi lahko Pivovarni, njenemu direktorju in drugim družbam očitali kaznivo dejanje. Namen članka je bil javnost obvestiti o preiskavah, ki jih v zvezi z lastninjenjem vodijo pristojni nadzorni organi oziroma organi pregona, med drugim, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev na policijo posredovala naznanilo suma kaznivega dejanja, po katerem naj bi odgovorne osebe sedmih družb storile kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic po 244. členu KZ. Informacije, ki sta jih pridobili iz svojih virov, pristojni državni organi niso zanikali, policija in tožilstvo pa sta naznanilo suma potrdili. Iz dejstva, da je novinar poročal o delu nekega državnega organa, pravita novinarki, ni mogoče izpeljati sklepa, da je s tem poročilom objavil informacijo, ki vsebuje hudo obtožbo. Po logiki, ki jo zagovarja pritožnik, novinarji ne bi mogli poročati niti o delu sodišč, ne da bi hkrati pridobili odziv tistih, ki so predmet obravnave teh organov.

SKLEP:

Novinarki Vesna Vuković in Suzana Rankov sta kršili 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obazložitev:

Čeprav je očitno, da sta obe novinarki upoštevali večino profesionalnih meril, da bi oblikovali prepričljivo zgodbo o lastninjenju Pivovarne Laško, o čemer priča tudi dejstvo, da se pritožnik ni pritožil nad dejstvenim delom prispevka, je NČR ugotovilo, da sta spregledali enega od temeljnih načel – da je treba ob hudih obtožbah prisluhniti tudi prizadeti strani. Ne glede na to, da je časnik sicer objavil kasnejši odziv prizadetih, je temeljno načelo, da je, ko je to mogoče, v primerih, kjer omenjenim v novinarskem prispevku grozi kazenska ovadba, treba hkrati vsaj poskušati pridobiti tudi njihovo mnenje, kar je povsem nedvoumen zahtevek novinarske etike, zapisan tudi v Kodeksu novinarjev Slovenije. Razlago avtoric, da v tem primeru ni šlo za hudo obtožbo, je NČR zavrnilo, saj je iz članka pa tudi naslova (»Sedmerica osumljena nezakonitega financiranja lastninjenja Pivovarne Laško«) razvidno, da prizadetim grozi kazenski pregon. Sicer pa bi bilo tudi v milejših oblikah obtožb posameznikov za dejanja, za katera morda določena kazen ni povezana s kršitvijo kazenskega zakonika, od novinarja mogoče pričakovati, da prizadete oziroma obtožene vpraša za pojasnilo, česar pa novinarki v tem primeru nista niti poskušali storiti.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 18. december 2008

Vili Einspieler, predsednik Novinarskega častnega razsodišča

zanj Gojko Bervar, podpredsednik