Blaž Rafolt proti Maji Murn in Bojanu Travnu (Kanal A)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Mojca Pašek Šetinc, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Brigita Mohorič (člani) je na seji 12. marca 2009 v primeru Blaž Rafolt proti Maji Murn in Bojanu Travnu ugotovila, da sta novinarka in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Blaž Rafolt proti Maji Murn in Bojanu Travnu (Kanal A)

Pritožnik Blaž Rafolt, direktor Sončnega doma Maribor, očita novinarki Maji Murn, da je z objavo prispevka o Sončnem domu v Mariboru, objavljenem 22. 4. 2008, v oddaji Svet na Kanalu A, kršila 1., 2., 3., 8., 10., 11., 12., 20. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen kodeksa (novinar mora preveriti točnost zbranih informacij, biti previden, da se izogne napakam in te, če jih je naredil, popraviti) naj bi novinarka po mnenju pritožnika kršila, ker je v prispevku o razmerah v Sončnem domu objavila številne neresnične podatke, točnosti zbranih informacij pa ni preverila.

Novinarka je v prispevku med drugim navedla podatek, da je v domu 48 oskrbovancev, obolelih za demenco, kar po navedbah pritožnika ne drži, saj je bilo v času objave prispevka v Sončnem domu 73 za demenco obolelih varovancev. Prav tako po trditvah pritožnika ne drži, da dom za osnovno oskrbo zaračunava tudi do 1200 evrov na mesec, da nimajo urejenih niti osnovnih zakonsko določenih pogojev ter da kršijo člene pravilnika, ki določa tehnični minimum. Pritožnik navaja, da so neresnične tudi navedbe, da so v domu spolzka tla in neprimerne sobe, zaradi česar »nevarnost tako preži skorajda za vsakim vogalom«; da je dvigalo zaklenjeno in da je oskrbovancem z demenco omejena svoboda gibanja. V prispevku je bila objavljena izjava sorodnice ene od oskrbovank, ki trdi, da so v Sončnem domu njeni mami samovoljno zaračunali dodatne storitve, ne da bi ji ponudili v podpis nov aneks k pogodbi.

Pritožnik pojasnjuje, da je dom zgrajen in opremljen v skladu z vsemi standardi in veljavnimi predpisi, da stanovalcem ne omejujejo svobode gibanja in da so ceno oskrbe res povišali, vendar zato, ker se je 16. 8. 2006 spremenil pravilnik za kategorizacijo sob, ob čemer se je prej standardna soba zaradi velike kvadrature spremenila v nadstandardno. Zato so v domu oskrbovanki zaračunali 5 odstotni dodatek, ob čemer res niso podpisali aneksa s skrbnico, račun pa je v celoti poravnala občina Maribor in ne oskrbovanka oziroma njena skrbnica. Pritožnika je zmotila tudi ocena novinarke, ki je prispevek zaključila s trditvijo, da varovanci z demenco še naprej ostajajo v tretjem nadstropju doma, zaklenjeni, z možnostjo izhoda s spremstvom le enkrat na dan, in to v neprimernih prostorih in z neprimerno prehrano. Pri tem pritožnik pojasnjuje, da ni res, da bi stanovalce z demenco zapirali in da ti redno hodijo na sprehod, kadarkoli jim to dopušča vreme; da pa je pri tem sodelovanju pomembna tudi vloga svojcev.

2. člen kodeksa (ko gre za hude obtožbe, mora novinar hkrati poskušati pridobiti odziv tistih, ki jih te zadevajo) naj bi novinarka po mnenju pritožnika kršila, ker navedb ni preverila pri nikomer od pristojnih, Sončni dom pa je v prispevku tudi neupravičeno primerjala z domom Črni les. Po mnenju pritožnika gre za hudo obtožbo, na katero se pristojni v domu niso imeli možnosti odzvati.

3. člen kodeksa (ko gre za nepotrjene informacije ali ugibanja, mora novinar na to opozoriti) je novinarka po mnenju pritožnika kršila, ker v prispevku ni opozorila, da gre za nepotrjene informacije, čeprav da navedb ni preverila pri nikomer od pristojnih.

8. člen kodeksa (montaža, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine) naj bi novinarka kršila z zavajajočimi posnetki, ki jih je v prispevku o Sončnem domu objavila. Medtem ko je govorila o tem, da v domu na oskrbovance »preži nevarnost«, je posnetek v prispevku prikazoval travnate površine, posnete z zgornjega nadstropja Sončnega doma. Posnetek je bil po mnenju pritožnika zavajajoč in brez pravih argumentov.

10. člen kodeksa (izogibanje nedovoljenim načinom zbiranja informacij) naj bi novinarka kršila, ker je v Sončni dom prišla nenapovedano in je prispevek v domu posnela brez vnaprejšnjega dogovora s kom od odgovornih.

11. člen kodeksa (ločevanje med poročilom in komentarjem) naj bi novinarka po mnenju pritožnika kršila, ker je v prispevku navedla, da naj bi sogovornici, ki je zaradi nezadovoljstva s storitvami najprej vložila pritožbo na upravo Sončnega doma, od tam odgovorili, da je »vse skupaj v skladu s tihim dogovorom z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, da so na ministrstvu zanikali, da bi takšen dogovor obstajal«. Navedba je po mnenju pritožnika neresnična, saj nihče v Sončnem domu ne dela z nobenim tihim dogovorom.

12. člen kodeksa (če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, mora to razkriti oz. se poročanju izogniti) naj bi novinarka po mnenju pritožnika kršila, ker je na vprašanje receptorke, če je novinarska ekipa dogovorjena s kom iz uprave, pojasnila, da bodo snemali prispevek o čakalnih vrstah v domovih z gospo Šoštarič – Žižek, ki je v prispevku sodelovala kot hči ene od oskrbovank doma in ki jo novinarka že zelo dolgo pozna.

20. člen (novinar naj se izogiba senzacionalističnemu poročanju o posamezniku in se izogiba neupravičenem razkrivanju njegovih podatkov v javnosti) naj bi novinarka po trditvah pritožnika kršila, ker naj bi šlo v navedenem prispevku za senzacionalno poročanje (primerjava Sončnega doma z domom Črni les, neupravičeno razkrivanje cene, ki jo za oskrbo plačujejo varovanci v domu …).

22. člen kodeksa (novinar mora pokazati posebno obzirnost pri poročanju o predstavnikih ranljivih skupin) naj bi novinarka kršila, ker takšne obzirnosti z izpostavljanjem varovancev v prispevku po mnenju pritožnika ni pokazala.

Urednik Bojan Traven naj bi po mnenju pritožnika Kodeks novinarjev Slovenije kršil, ker je netočne in nekorektne informacije objavil. Pritožnik navaja, da je po objavi navedenega prispevka na oddajo Svet na Kanalu A podal zahtevo za objavo popravka, vendar ni prejel niti odgovora, popravek pa tudi ni bil objavljen.

Novinarka in urednik na pritožbo nista odgovorila.

SKLEP:

Novinarka Maja Murn in urednik Bojan Traven sta kršila 1. in 2. člen, nista pa kršila 3., 8., 10., 11., 12., 20. in 22. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je Maja Murn po mnenju NČR kršila, ker ni preverila točnosti objavljenih informacij in ni bila previdna, da bi se izognila napakam, ko so se te izkazale za napačne, pa jih ni priznala in popravila. Ker novinarka in urednik na pritožbo nista odgovorila, je NČR tako razsodilo na podlagi pojasnil pritožnika.

2. člen kodeksa novinarjev je novinarka kršila, ker navedb, ki jih je po mnenju NČR mogoče opredeliti kot hude obtožbe (primerjava Sončnega doma z dogajanjem v Črnem lesu, navedbe, da za oskrbovance ne skrbijo ustrezno, da je dom »nevaren«, da samovoljno povišujejo ceno oskrbe in da stanovalce z demenco zapirajo …), ni preverila pri nikomer od pristojnih v Sončnem domu in tako ni poskušala pridobiti odziva tistih, ki jih navedene obtožbe zadevajo.

3. člena kodeksa novinarka po mnenju NČR ni kršila, ker ni mogoče trditi, da je v prispevku objavljala nepotrjene informacije. Že iz samega prispevka je razvidno, da je objavljene informacije novinarki posredovala ga. Nataša Žižek Šoštarič, ki je v njem sodelovala tudi kot sogovornica. Ker pa novinarka teh informacij ni preverila, je s tem kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarka po oceni NČR ni kršila 8. člena kodeksa (slika ne sme potvarjati vsebine), saj snemanje travnatih površin z balkona še ne pomeni, da gre za potvarjanje vsebine, prav tako pa sama slika ni po mnenju NČR v ničemer vplivala na navedbe v prispevku oz. zavajala.

10. člena kodeksa novinarka po oceni NČR ni kršila. Dejstvo, da je v dom prišla nenapovedano in ne da bi se pogovorila s kom od pristojnih, ne pomeni, da je informacije zbirala na nedovoljen način.

11. člena kodeksa novinarka ni kršila, saj navedbe o tihem dogovoru med upravo Sončnega doma in ministrstvom, ki je po mnenju pritožnika sporna, ni nujno šteti za komentar.

Novinarka po oceni NČR ni kršila 12. člena kodeksa, saj je še pred pripravo prispevka predstavnikom doma pojasnila, da že dolgo pozna gospo, ki je nastopila kot sogovornica in ki je pristojnim v Sončnem domu očitala neustrezno ravnanje z varovanci, samovoljno zviševanje cen oskrbnine ter neustrezne pogoje za bivanje. Samo poznavanje sogovornika po mnenju NČR še ni zadosten razlog za očitek, da je novinar kršil kodeks, saj takšno znanstvo samo po sebi še ne pomeni, da je bila novinarka vpletena v dogajanje in da bi se morala zato izločiti iz poročanja.

20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije novinarka ni kršila, ker po mnenju NČR v prispevku ni neupravičeno in senzacionalno razkrivala zasebnosti varovancev doma v javnosti. Novinarka tudi ni kršila 22. člena kodeksa, saj ji ni mogoče očitati, da v prispevku o Sončnem domu ni pokazala dovolj obzirnosti do posameznikov iz posebej ranljivih skupin.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 12. marca 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča