Razsodba Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja, predsednica, Gojko Bervar, podpredsednik, Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Nada Ravter in Jasna Tepina, člani, je na seji 26. marca 2009 v primeru Slovenska odškodninska družba (poslej SOD) proti novinarki Kanala A Ani Turk in voditelju Marku Potrču ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije, voditelj pa ni kršil kodeksa.
Primer: SOD, zanjo direktor Marko Pogačnik, proti Ani Turk in Marku Potrču, Kanal A
Pritožnik očita novinarki Turkovi in voditelju Potrču, da sta 12. novembra 2008 v informativni oddaji Svet na kanalu A – novinarka v prispevku, voditelj pa v napovedi – prekršila 2., 3. in 5. člen novinarskega kodeksa.
Kršitev 2. člena, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo, naj bi bila v trditvah:
1. »Ko pa je ta danes videl razpis, ki ga je prav na hitro objavil direktor Odškodninske družbe Marko Pogačnik, to pa mu je potiho omogočil minister Vizjak,…« in »da je razpis še bolj sumljiv, pa dokazuje njegova objava. Pogačnik ga je objavil zgolj v slovenskih časnikih in na spletni strani SOD-a…« (M. Potrč)
2. »Zadeva je postala skrajno nenavadna.« (M. Potrč)
3. » … gre za naprej pripravljeno kupčijo …« (A. Turk)
4. » … da dokončno izpelje, kar se je namenil izpeljati, denimo izbrati vnaprej izbranega kupca.« (A. Turk)
Kršitev 3. člena, po katerem mora novinar opozoriti, kadar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, naj bi bila v trditvah:
1. »To seveda jasno omogoča prodajo pod mizo, pravzaprav korupcijo in klientelizem.« (M. Potrč)
2. »Predvsem pa izbor za tesno zapahnjenimi vrati lahko Pogačniku omogoči, da dokončno izpelje, kar se je namenil izpeljati, denimo izbrati vnaprej izbranega kupca.« (A. Turk)
Kršitev 11. člena (pritožnik je zmotno napisal 5. člen, čeprav je povzel vsebino 11.), po katerem mora novinar ločiti informacije od komentarja, razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem pa mora biti jasno vidna, naj bi bila v naslednji trditvi:
»Si lahko recimo predstavljate, da si je Pogačnik omislil, da ponudb za tako pomemben delež nacionalne srebrnine ne bo odpiral javno? To seveda jasno omogoča prodajo pod mizo, pravzaprav korupcijo in klientelizem.« (M. Potrč)
NČR je pritožnika zaprosilo za dopolnitev, saj iz vloge ni bilo jasno, ali je novinarka dobila Sporočilo za medije, na katerega se pritožnik sklicuje in v katerem naj bi bili ključni dokazi za kršitve. Pritožnik je kot dopolnitev omenjeno sporočilo predložil in pojasnil, da je novinarka sicer prišla k njemu, vendar mu konkretnih vprašanj na temo »vnaprej pripravljene kupčije«, »sumljivosti« razpisa, objavljenega »prav na hitro«, ki so hude obtožbe, ni zastavila. Tako ni dobila odziva, da gre v obravnavanem primeru za običajne pravne postopke javnih razpisov. Prav tako je, pravi pritožnik, tako kot drugi novinarji prejela od SOD-a in od Ministrstva za gospodarstvo sporočilo za medije (8. in 11. novembra), v katerem je opisan postopek prodaje, te vsebine pa v prispevek ni vključila oziroma upoštevala.
Dodaja, da v prispevek ni vključila mednarodne prakse javnih razpisov, ki običajno ne predvideva javnega odpiranja ponudb. Prav tako se izvaja interni nadzor ustreznosti razpisa, po določenih protokolih, ki jih novinarka ni vključila v prispevek.
V pogovoru pred pričami ji je, kot pravi, na njene teze o prodaji Telekoma pod ceno za vsako ceno in podobno večkrat pojasnil, da bo prodaja transparentna in v skladu z zakonodajo, da razpis ni zavezujoč in da če ne bodo prejeli ustrezne ponudbe, deleža ne bodo prodali. Iz teh odgovorov bi lahko sklepala ali bi jih vsaj povzela, da bo postopek izpeljan korektno, v skladu z zakonodajo in tako, da bo za SOD zagotovil maksimiziranje njegovega lastništva.
Na poziv, naj odgovorita na pritožbo, Ana Turk ni odgovorila, Marko Potrč pa je v odgovoru pojasnil, da kot voditelj ni avtor napovedi, ampak jo le oblikuje, tako da jo prilagodi svojemu slogu. Po pogodbi, pravi, je dolžan spoštovati smernice uredniške politike, ki jih določa odgovorni urednik oddaje. Tudi vsebino oziroma pomenske smernice določata odgovorni urednik in novinar, ki zgodbo pokriva.