Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor proti Urošu Slaku (POP TV )

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik) Jasna Tepina, Davorin Koron, Alma M. Sedlar in Nada Ravter (člani), je na seji 26. marca 2009 v primeru Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, zanjo ravnateljica Alenka Ambrož Jurgec proti voditelju in uredniku oddaje Trenja Urošu Slaku ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, zanjo ravnateljica Alenka Ambrož Jurgec, proti Urošu Slaku (POP TV)

Pritožnica meni, da je oddaja Trenja 20. novembra 2008 na temo »Ponoreli otroci« nekorektno povzela pretep deklet pred Srednjo gradbeno šolo Maribor, ravnateljico in učiteljski zbor pa zaznamovala kot ljudi, ki niso ukrepali, ampak dogajanje zgolj spremljali skozi okno. V resnici dogajanja, ki je trajalo le približno dve minuti, niso mogli preprečiti. Ko je na kraj pretepa prišel informator, je bil pretep že končan, šola pa je izvedla vse potrebne aktivnosti in zadevo še isti dan rešila. Opravili so pogovor z obema vpletenima, njunimi starši, poklicali so policijo, dijakinja, ki je začel pretep, se je drugi opravičila. Po nekaj dneh se je posnetek pretepa pojavil tudi na spletnih straneh, tako da je bila identiteta obeh dijakinj v celoti razkrita. Čeprav je šola o dogodku izčrpno obvestila javnost in takoj odgovorila na vsa vprašanja, so se v medijih pojavile izkrivljene informacije. O dogodku so razpravljali Svet zavoda, učiteljski zbor, dijaška skupnost in svet staršev. Odločili so se, da zaradi zaščite mladoletnih oseb in zaradi zlorabe informacij šola daje le še pisne informacije, kar so povedali tudi novinarki Trenj. Ugotovili so, da nihče od učiteljev ni opazoval pretepa skozi okna, dijak, ki je to izjavil, pa je sploh z druge šole. V oddaji, pravi pritožnica, je voditelj prezrl podatke, ki so mu jih posredovali pisno in dogodek predstavil samo z ene plati, zato je kršil 1., 2., 3., 7. in 11. člen kodeksa.

V dopolnitvi pritožbe je vodstvo šole navedlo tudi kršitev 20. člena, ker je novinarka kljub nasprotovanju vodstva prišla na šolo in arogantno zahtevala snemanje intervjuja od pomočnika ravnateljice in predsednika Sveta zavoda.

Uroš Slak na obtožbe ni odgovoril.

SKLEP:

Uroš Slak ni kršil 1., 2., 3., 7., 11. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Ne glede na to, da NČR meni, da je voditelj oddaje Trenja za potrebe napovedane teme prenapihnil kratek pretep med dvema dekletoma in da je oddaja gledalcem postavila sugestivno vprašanje, na katerega gledalec skoraj ne more odgovoriti drugače, kot si je želel voditelj oddaje (Je upravičeno, da šole zaradi lastnega ugleda prikrivajo nasilje?), NČR ugotavlja, da pritožba pritožnice ni utemeljena. Posebej zato, ker se je vodstvo šole kljub povabilu odločilo, da v oddaji ne bo sodelovalo in je vse pojasnilo s kratko pisno izjavo. Ta je bila deloma prek prispevka novinarke Trenj, deloma prek sodelujočih vsebinsko v celoti povzeta, zgodba o pretepu med dekleti ni bila okrnjena bolj, kot je to pojasnjevala pisna izjava. 1. člen kodeksa torej ni bil kršen. Glede na to, da je bilo vodstvo šole izrecno povabljeno v oddajo, pa je to zavrnilo, NČR meni, da ni kršitve 2. člena, saj ga je k pojasnjevanju povabila tako novinarka kot voditelj oddaje. NČR sklepa, da se očitek o objavi nepotrjenih informacij nanaša na izjavo, da so učitelji pretep gledali skozi okno zbornice. Ker je vodstvo šole zavrnilo nastop v oddaji, v pisni izjavi pa omenjena informacija ni zanikana, kršitev 3. člena ni utemeljena. Ne glede na to, ali se NČR strinja z načinom, na katerega je novinar uporabil informacije, ki jih je imel, oziroma mu jih je posredovalo vodstvo šole, ni mogoče trditi, da je katerokoli pomembnejšo informacijo zamolčal. Torej tudi 7. člen kodeksa ni bil kršen. Oddaja Trenja je klasično omizje; v njem sogovorniki in novinar komentirajo informacije, s katerimi razpolagajo. Torej ni šlo za mešanje komentarja in informacije ter posledično kršitev 11. člena, saj je zasnova celotne oddaje pač komentiranje dogodkov. Prav tako NČR meni, da ni bilo kršitve 20. člena, ki govori o pravici posameznika do zasebnosti. Pomočnik ravnateljice in predsednik sveta zavoda sta tedaj, ko sta sprejela ti funkciji, postala tudi javni osebnosti, ki imata do javnosti tudi odgovornosti. Njuna zasebnost je zavarovana manj kot zasebnost drugih ljudi.

Čeprav torej razsodišče ne prepoznava očitanih kršitev, predvsem zaradi tega, ker se vodstvo šole, ki je javna ustanova, v takem primeru ne more skriti za neko splošno javno izjavo, pa se s pritožnico strinja, da so v oddaji v več primerih uporabili ne povsem korekten in senzacionalističen pristop.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 26. marca 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča