Pivovarna Laško (direktor Boško Šrot) proti Ani Turk, Kanal A

Razsodba Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Jasna Tepina, Davorin Koron, Nada Ravter in Špela Šipek (člani) je na seji 23. aprila 2009 v primeru Pivovarna Laško proti novinarki Kanala A Ani Turk, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Pivovarna Laško (direktor Boško Šrot) proti Ani Turk, Kanal A

Pivovarna Laško (pod pritožbo je podpisan direktor Boško Šrot) očita novinarki Kanala A Ani Turk, da je v prispevku z naslovom Huda ura vse bližje tudi slovenskim bankam, objavljenem 6. oktobra 2008 v oddaji Svet na Kanalu A, kršila 3., 4., 7. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

4. člen kodeksa (novinar mora, ko je to mogoče, navesti vir informacije) naj bi kršila, ker ni navedla vira informacije o poslovanju slovenskih bank in poslovnih potez uprav Merkurja, Pivovarne Laško in Istrabenza, niti ni povedala, da je vir anonimen. Da je vir nezanesljiv, je naznačeno zgolj z uporabo izrazov, kot sta »menda« in »naj bi«. Posledično so informacije v prispevku nepotrjene, na kar pa ni v prispevku nikjer opozorjeno, navaja pritožnik. S tem je po mnenju pritožnika kršila tudi 3. člen kodeksa (ko novinar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, mora na to opozoriti).

7. člen (novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov) je po prepričanju pritožnika kršila s tem, da je zamolčala informacijo, ki jo je prek elektronske pošte posredovala Pivovarna Union. V njej je dobila odgovor na svoje vprašanje: »Ali držijo špekulacije, da naj bi Vaša pivovarna prodala zemljišče in se preselila?«, pri čemer dodaja: »V Dnevniku sem sicer zasledila Vašo jasno utemeljitev, da je to zaradi vodnega vira nemogoče …« V odgovoru Pivovarne Union je rečeno, da pivovarna ostaja na sedanji lokaciji in da špekulacije ne držijo. To sporočilo je novinarka dobila dve uri in pol pred objavo prispevka, v katerem pa je bilo rečeno: »Obroki in zavarovanje kredita so namreč vse višji, Šrot pa je posledično tik pred brodolomom, zato naj bi že načrtoval prodajo Pivovarne Union, saj domuje na enem najelitnejših zemljišč.«

11. člen kodeksa (novinar mora jasno ločiti informacije od komentarjev) naj bi novinarka kršila, ker je pri poročanju zavzela osebno stališče, meni pritožnik.

Novinarka Ana Turk se na poziv NČR k odgovoru ni odzvala.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je novinarka kršila 7. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ne pa 3., 4. in 11. člena.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da je novinarka Ana Turk zamolčala pomembno informacijo in s tem kršila 7. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Na svoje vprašanje Pivovarni Union je dobila odgovor, da špekulacije o tem, da naj bi pivovarna prodala zemljišče in se preselila, ne držijo. Sporočilo je dobila dve uri in pol pred oddajo, torej pravočasno, da bi ga lahko upoštevala v oddaji. Poleg tega je bilo podobno sporočilo že pred tem objavljeno v časniku Dnevnik, ki ga v svojem vprašanju novinarka sicer omenja. Novinarke odgovornosti ne odvezuje uporabljeni pogojnik »naj bi«, saj je, kot rečeno, imela odgovor, ki zanika prodajo in preselitev proizvodnje.

3. člena kodeksa novinarka ni kršila, saj gre pri delu prispevka, ki govori o poslovanju slovenskih bank in poslovnih potezah Merkurja, Pivovarne Laško in Istrabenza za javnosti znane ocene, tudi ugibanja, ki so se kasneje v marsičem pokazala za pravilna. S postavljanjem svojih informacij v pogojno obliko (»naj bi«, »menda») novinarka v bistvu nakazuje, da informacije niso preverjene in zanje ne more navesti virov, zato razsodišče meni, da novinarka ni kršila niti 4. člena kodeksa.

NČR ugotavlja, da 11. člena kodeksa novinarka ni kršila, saj v svojem prispevku ne komentira, temveč ugiba in si zastavlja retorična vprašanja, na kar kažejo pogojniki in vprašalna oblika v prispevku. Metafore, ki jih uporablja še niso elementi, ki bi kazali na zvrst komentarja.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 24. aprila 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča