Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Brigita Mohorič, Davorin Koron in Špela Šipek (člani) je na seji 2. julija 2009 v primeru Zdravniška zbornica Slovenije proti Katarini Drlja ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Zdravniška zbornica Slovenije proti novinarki Katarini Drlja (Kanal A)
Zdravniška zbornica Slovenije, oziroma predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan, je prek pooblaščenke Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič na NČR naslovila pritožbo, v kateri novinarki Kanala A Katarini Drlja očita kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarka naj bi po mnenju pritožnice v prispevku v oddaji Svet, objavljenem 23. 1. 2009, kršila 10. in 20. člen kodeksa, v prispevku, ki je bil v oddaji Svet objavljen 10. 2. 2009, pa naj bi kršila 1. člen kodeksa.
V pritožbi je navedeno, da je novinarka Katarina Drlja 23. 1. 2009 skupaj s snemalcem prišla v prostore Zdravstvenega doma Izola in v pisarni predsednice ZZS Gordane Živčec Kalan kljub izrecni prepovedi pritožnice z njo posnela pogovor o poteku preiskave smrti B. Nekrepa. Pritožnica pojasnjuje, da na novinarkina vprašanja o primeru Nekrep v prostorih ZD Izola ni želela odgovarjati, ker v Izoli opravlja delo, ki ni povezano z delom predsednice ZZS. Po mnenju pritožnice naj bi novinarka s tem, ko je na nedovoljen način zbirala informacije, kršila 10. člen kodeksa. Pritožnica še navaja, da ji je novinarka zatrdila, da neformalnega pogovora z njo ne bo posnela in da potrebuje informacije za bolj “objektivno sliko” v zvezi s primerom Nekrep. Pritožnica še dodaja, da je kršitev kodeksa novinarka sama potrdila v objavljenem prispevku z besedami : “O primeru Bora Nekrepa ne želi govoriti, kljub temu snemamo.” Novinarka je pogovor, ki ga je posnela brez dovoljenja pritožnice, še istega dne objavila v oddaji Svet.
Po mnenju pritožnice naj bi novinarka 20. člen kodeksa kršila s tem, ko je pritožnico obiskala v prostorih Zdravstvenega doma Izola, kjer pritožnica opravlja delo v. d. direktorice Zdravstvenega doma Izola. Novinarka naj bi s snemanjem pogovora v pisarni pritožnice občutno posegla v njeno zasebnost, ki še navaja, da je delovno mesto v skladu s slovensko ustavo in evropsko konvencijo o človekovih pravicah prostor, kjer posameznik utemeljeno pričakuje, da ne bo predmet nadzora, slikanja, snemanja in drugih podobnih posegov v zasebnost.
Po mnenju pritožnice naj bi novinarka Katarina Drlja v prispevku z naslovom “Gombaču so na urgenci pokazali vrata”, objavljenem v oddaji Svet 10. 2. 2009 kršila 1. člen kodeksa. Kodeks naj bi kršila z neresničnimi in zavajajočimi navedbami o ravnanju ZZS v zvezi z reorganizacijo slovenskega zobozdravstva in s pritožbo uporabnika zobozdravstvenih storitev g. Gombača. Novinarka je v prispevku med drugim poročala, da se ZSS in s tem predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan skupaj z zdravniškim zborom upira izgubi zaslužka in pritožnico označila za zagovornico nedopustne diskriminacije in elitizma med zobozdravniki. Novinarka je še poročala, da so prostori ZSS, kjer naj bi g. Gombač želel osebno oddati pritožbo zoper ravnanje zdravnice v zobozdravstveni ambulanti, prazni, da je razlog v slabi organizaciji in da odgovornim osebam, pri tem navaja podpredsednico ZZS Sabino Markoli, ni mar za zavarovance, saj so ti v svoji ordinaciji. Pritožnica navaja, da je novinarka skupaj s snemalcem in g. Gombačem
10. 2. 2009 nenajavljeno obiskala prostore ZZS in bila navzoča ob oddaji pritožbe g. Gombača. Po pisanju pritožnice se je novinarka lahko sama prepričala, da so g. Gombača na ZZS sprejeli in mu pojasnili pritožbeni postopek, vodja pravne službe ZZS je tudi odgovarjala na vprašanja novinarke, ki pa je v prispevku poročala povsem drugače, in sicer da so na ZZS našli prazne prostore in da ni bilo nikogar, ki bi sprejel g. Gombača in novinarsko ekipo.
Novinarka Katarina Drlja se na poziv NČR, naj predstavi svoj pogled na očitane kršitve kodeksa, ni odzvala.
Mnenje glede kršitve 20. člena kodeksa, kršitve pravice do varstva osebnih podatkov in posega v zasebnosti je na poziv NČR podala tudi informacijska pooblaščenka Republike Slovenije. Ta je v sporočilu z dne 15. 06. 2009 med drugim zapisala, da je tehtanje med dvema ustavno zavarovanim pravicama, tj. pravico do zasebnosti in svobodo izražanja, težavno, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi vse okoliščine in se na osnovi njih ter s pomočjo teoretičnih spoznanj in usmeritev sodne prakse odločiti, katera pravica prevlada. Meni tudi, da je glede odločanja v konfliktu med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja potrebno upoštevati, da so javne osebe lahko podvržene večjim posegom v zasebnost. In v nadaljevanju, da gre v konkretnem primeru snemanja in objave posnetka brez dovoljenja za situacijo, ko se je snemanje dogajalo na delovnem mestu, na javnem kraju, novinarka pa je posnela izjavo predsednice Zdravniške zbornice Slovenije in hkrati v. d. direktorice Zdravstvenega doma Izola, torej javne osebe. Pooblaščenka še pojasnjuje, da sta se v sodni praksi oblikovali dve skupini oseb, ki so zaradi svojega položaja v družbi uživajo znatno manjšo varstvo, to so absolutno in relativno javne osebe. Absolutno javne osebe sodobnega življenja so tiste, ki so zaradi svoje vloge ali funkcije v družbi nenehno od drobnogledom javnosti, to pa so politiki, državni funkcionarji, umetniki, vrhunski športniki ipd.
V sporočilu informacijske pooblaščenke je še navedeno, da so ključne ugotovitve sodobne pravne teorije in sodne prakse na področju zasebnosti in svobode izražanja povzete v smernicah “Varstvo osebnih podatkov in mediji” in so objavljene na spletu.