Peter Jančič in Dejan Karba, novinarja Dela, proti novinarju portala www.indirekt.si Matjažu Frangež


Razsodba/ Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS (*)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Jasna Tepina, Nada Ravter, Brigita Mohorič in Špela Šipek (člani), je na seji 22. oktobra 2009 v primeru Peter Jančič in Dejan Karba proti Matjažu Frangežu in Mihi Štamcarju ugotovilo, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Peter Jančič in Dejan Karba, novinarja Dela, proti novinarju portala www.indirekt.si Matjažu Frangežu in uredniku tega portala Mihi Štamcarju.

Peter Jančič in Dejan Karba, novinarja Dela, očitata Matjažu Frangežu, novinarju indirekt.si, in Mihi Štamcarju, uredniku tega portala, kršitev 4. in 9. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Članek z naslovom Wolf zaslišan tudi v Liechtensteinu, objavljen na spletnem portalu www.indirekt.si 30. marca 2009, katerega avtor je Matjaž Frangež, je po mnenju pritožnikov plagiat članka V Liechtensteinu enajst osumljenih, objavljenega na spletnem portalu www.delo.si 30. marca 2009, katerega avtorja sta Peter Jančič in Dejan Karba. Pritožnika očitata avtorju, da ni navedel vira, ki je bil očitno njun članek na Delovem spletnem portalu, saj da so podatki z neznatnimi spremembami prepisani, kar je hkrati kršitev 4. člena, po katerem mora novinar, kadar je mogoče, navesti vir informacije, in 9. člena, po katerem je plagiat nedopusten.

SKLEP:

Novinar Matjaž Frangež in urednik Miha Štamcar sta kršila 4. in 9. člen kodeksa.

Obrazložitev:

NČR je pozvalo novinarja in urednika, naj na pritožbe odgovorita. Odgovoril je avtor članka Matjaž Frangež, ki je pojasnil, da je prišlo pri pisanju članka zaradi časovne stiske dejansko do neljube tehnične napake, in sicer je na začetku odstavka izpadel stavek »Kot je poročalo Delo«. Ko so bili na napako opozorjeni, so jo takoj popravili. Matjaž Frangež se prizadetim opravičuje in dodaja, da bi napako odpravili nemudoma, če bi jih pritožnika o njej obvestila. Sodeč po datumu na priloženem odtisu članka, je bila napaka popravljena isti dan.

V prvotnem zapisu sta novinar in urednik res prekršila 4. člen, ker nista navedla vira informacije, in 9. člen, ker sta članka res skoraj identična in torej plagiat. Ker pa sta napako takoj po opozorilu priznala in jo popravila, nista se pa zanjo opravičila, je NČR predlagalo poravnavo.

Pritožnika sta na predlog NČR za poravnavo odgovorila, da se Frangež in Štamcar v odgovoru ne izrekata o očitku za plagiatorstvo, zaradi katerega je bil spor pred NČR sprožen. Predlagata poravnavo

z opravičilom, katerega vsebina naj bi bila: »Matjaž Frangež in Miha Štamcar se opravičujeta zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic Dejana Karbe in Petra Jančiča, ki se je zgodila z objavo članka v Indirektu 30. marca 2009 z naslovom V Liechensteinu enajst osumljenih. Portal Indirekt izraža pripravljenost, da za kršitev materialnih avtorskih pravic časopisni hiši Delo poravna v časopisni hiši običajno odškodnino (trikratnik običajne vrednosti) zaradi uporabe avtorskega besedila ali njegovega dela brez sklenitve ustrezne pogodbe ali dogovora s časopisno hišo Delo.« Poleg tega naj bi poravnava vsebovala tudi zavezo, da vsebino poravnave objavi NČR na svoji spletni strani in da enako stori tudi spletni portal Indirekt.

Na ta predlog pritožnikov je odgovoril Aleksandar Mićić (za Media Projekt), ki je ponovno pojasnil, da so se za napako že opravičili in jo tudi popravili, da nikakor ne morejo pristati, da bi ob tem še enkrat plačali prispevek, so pa zainteresirani za poravnavo, ki bo zadovoljila obe strani. Predlagajo, da delegaciji obeh strani ob pomoči mediatorja iz vrst NČR dosežeta dogovor.

Ker Media Projekt ni sprejel pogojev pritožnikov, pritožnika pa na predlog Media Projekta nista odgovorila, poravnava ni uspela.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 22. oktobra 2009

Ranka Ivelja,

predsednica Novinarskega častnega razsodišča

(*)Razsodba velja za Matjaža Frangeža, stališče velja za Miho Štamcarja.