Razsodba Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Špela Šipek, Alma Maruška Sedlar, Jasna Tepina, Mojca Š. Pašek (člani), je na seji 17. decembra 2009 v primeru Darko Kolmanko in Bernarda Barbarič proti Andreju Bedeku (Vestnik) soglasno ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Darko Kolmanko in Bernarda Barbarič proti Andreju Bedeku, novinarju časnika Vestnik
Pritožnika menita, da je novinar v članku z naslovom “Policist zaščitil nevestno trgovko?”, ki je bil objavljen v regionalnem časniku Vestnik 30. 4. 2009, kršil 2., 3., 20. in 21 .člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
V članku je novinar zapisal, da razpolaga z informacijami iz Zgornjih Petrovec, da policisti niso preiskovali prodajalke tamkajšnje trgovine Tekstil, ker da je njen partner policist. Novinar opisuje, da je informacijo poskušal preveriti v družbi Tekstil, kjer je želel izvedeti, ali je prodajalka v Gornjih Petrovcih res povzročila za okoli 10 tisoč evrov izgube in ali drži, da primera niso prijavili policiji, ker je njen partner policist. V družbi tega po navedbah pisanja v članku niso ne potrdili ne zanikali, temveč so le sporočili, da bodo odnose z omenjeno prodajalko uredili skladno z njihovo poslovno politiko. Novinar še piše, da naj bi trgovka vrnila manjkajoči denar in sama napisala odpoved v zameno, da je družba ne bi preganjala. Informacije so preverjali še na policiji, kjer so jih spraševali, ali jim je znano, da je denar, ki ga je prodajalka dolgovala delodajalcu, od nekaterih strank, ki so bile dolžne trgovini, zbiral njen partner, policist. Policija je odgovorila, da niso prejeli nobene prijave oziroma da nimajo razloga za kakršenkoli sum kaznivih dejanj. Novinar še piše, da pa so policisti kljub takemu odgovoru očitno vendarle seznanjeni z domnevno vpletenostjo njihovega kolega v dogajanje v omenjeni trgovini. Članek končuje z odgovorom policije, da bodo o vseh zbranih ugotovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo in ukrepali v skladu z njihovimi usmeritvami.
2. člen KNS je novinar po mnenju pritožnikov, to je prodajalke in njenega partnerja, policista, kršil s tem, ko je objavil hude obtožbe in ni iskal odziva tudi pri njiju. Iz konteksta novinarjevega pisanja po njunem mnenju izhaja, da sta osumljena kaznivega dejanja, poneverbe, prikrivanja ali drugega kaznivega dejanja. Pritožnik meni, da je zadeva še toliko bolj resna, ker je zaposlen na policiji in ker novinar navaja, da naj bi zbiral denar od strank, ne da bi navedel kdaj, na kakšen način in podobno. Zadevo bi lahko novinar po mnenju pritožnikov preveril tudi pri njih, sploh glede na dejstvo, da je nekaj tednov pred objavo članka isti novinar s pritožnikom opravil pogovor, saj je ta prejel Prešernovo nagrado za diplomsko delo, tako da je pritožnika poznal.
3. člen je po mnenju pritožnikov novinar kršil s tem, ko ni navedel, s kakšnimi informacijami razpolaga (uradnimi, neuradnimi, njegovega vira, zanesljivega vira…), temveč je le napisal “razpolagamo z informacijami”. Prav tako je od podjetja novinar prejel odgovor, da je zadeva pravno in poslovno urejena in da v danem primeru ni oškodovanec, kar je ključno za pregon kaznivega dejanja.
20. člen je po mnenju pritožnikov novinar kršil s tem, ko je pisal o ljudeh, ki da niso vajeni medijske pozornosti in noben ni javna osebnost.
21. člen je novinar po mnenju pritožnikov kršil, ko se sprašuje, ali je policiji znano, da je denar, ki ga je prodajalka dolgovala delodajalcu, od nekaterih strank, ki so bile dolžne trgovini, zbiral njen partner, torej policist. Pri tem pa ne pove, na osnovi česa je prišel do te trditve, pri tem ni uporabil pogojnika.
Pritožnika priznavata svobodo izražanja kot temelj demokratične družbe, vendar se ne strinjata z načinom, kot to predstavlja novinar Bedek v svojem članku. S tem po njunem mnenju škodi ugledu posameznika, širši skupnosti in izpodbija zaupanje v pravno državo, in sicer s tem ko pravi, da policisti niso preiskovali kaznivega dejanja, kar je osnovna naloga policije, če obstajajo razlogi za pregon. Sama sta s tem pisanjem utrpela škodo zaradi duševnih bolečin, ki so posledica protipravnega posega v njuno čast in ugled. Kot poudarjata, je bilo njuno identiteto kljub temu, da nista navedena poimensko, mogoče ugotoviti, saj gre za majhen kraj, kjer je samo ena trgovina Tekstil, v kateri je bila zaposlena le ena trgovka, to je pritožnica, znano dejstvo pa je, da je njen partner policist.
Novinar v svojem odgovoru pravi, da je informacijo dobil od anonimnih klicateljev, da je po telefonu poskušal dobiti tako pritožnico (trgovko) kot tudi pritožnika (policista), vendar mu stika z njima ni uspelo vzpostaviti. Pravi, da je bil članek napisan objektivno in da je bil primeren za objavo, saj je v njem predstavil odgovore dveh institucij, ki nista zanikali informacij, o katerih je spraševal. Ker ni dobil odziva pritožnikov, se je odločil, da ne bo objavil osebnih podatkov domnevno vpletenih. Glede očitka, da nista javni osebnosti, novinar pravi, da sta bila pred objavo obravnavanega članka v Vestniku predstavljena oba – Bernarda Barbarič in Darko Koloman, in to na lastno željo, češ da sta sama poiskala stik z novinarji. Novinar še dodaja, da so po dostopnih podatkih policisti po preiskavi, ki je stekla po objavi članka, Barbaričevo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe oziroma zaradi domnevnih nepravilnosti v poslovanju trgovine, še pred tem pa da je izgubila službo v omenjenem podjetju. Dodaja, da so raziskovali tudi policistovo vlogo v tem primeru.