Milan Mikl in Darja Lampret proti Aljoši Peršaku (Večer)

Razsodba Novinarskega častnega razsodišča DNS in Sindikata novinarjev Slovenije

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik) Jasna Tepina, Davorin Koron, Špela Šipek in Nada Ravter (člani), je na seji 10. decembra 2009 v primeru Milan Mikl in Darja Lampret proti Aljošu Peršaku (Večer) ugotovilo, da Aljoša Peršak ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Milan Mikl, podžupan mestne občine Maribor, in Darja Lampret, mestna svetnica proti Aljoši Peršaku, Večer

Pritožnika novinarju Aljoši Peršaku očitata, da je v članku Politične sirote, objavljenem v tedniku 7 DNI, rubrika Dvojec, kršil preambulo, 2., 3., 4., 11. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (KNS). 15. člen in preambulo, po katerih bi se moral izogniti konfliktom interesov, s katerim bi lahko kompromitiral svoje dobro ime in vso novinarsko skupnost, naj bi avtor kršil, ker v vsem članku navaja nepreverjene informacije in subjektivne sodbe, ni pa predstavil celovite slike dogodkov, ni spoštoval pravic drugih in dela ni opravil natančno.

2. člen naj bi kršil s temle navedkom: »Že res, da »pravilno« glasovanje v mestnem svetu ob osebnem zadovoljstvu, da pomagajo uresničevanju vizije in projektov mestne uprave, prinaša tudi dobro plačane službe in/ali položaje v nadzornih odborih«. Pa tudi s tem:

»A Miklu in Lampretovi ne gre očitati zbeganosti, naivno sta pač verjela, da s političnim kadrovanjem, ki je bilo nekaj povsem normalnega v Janševem mandatu (tudi v Mariboru), ni prav nič narobe in da bo Oče v bistvu vesel, ker jima je Kangler namenil podžupansko mesto v drugem največjem mestu v Sloveniji in mesto svetovalke direktorice v Pogrebnem podjetju.«

Po mnenju pritožnikov je novinar oba obtožil, da sta se strinjala s političnim kadrovanjem, hkrati pa je takega ravnanja obtožil tudi vodstvo Mestne občine Maribor, od njiju pa ni poskusil pridobiti odziva, s čimer naj bi kršil 2. člen KNS.

Aljošo Peršaka obtožujeta, da je v besedilu do izvoljenih predstavnikov ljudstva nespoštljiv, ko je zapisal, da oba nista razumela, da ju »Oče tepe iz ljubezni in se jima je na koncu celo odpovedal«, s čimer da je kršil preambulo KNS. 3., 4. in 11. točko KNS pa je po njunem Peršak kršil s trditvijo, da bi SDS rada izpulila Maribor sedanjemu županu Francu Kanglerju, čeprav se zdi, da se je prvemu človeku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši začelo politično kadrovanje upirati. Novinar naj bi objavil nepotrjene informacije, ni navedel svojega vira, ne loči informacije od komentarja.

Avtor Aljoša Peršak v odgovoru opozarja, da gre za specifično zvrst novinarskega izražanja za satirični komentar oziroma gloso, kar v pisnem odgovoru potrjuje tudi urednik tednika 7 DNI Bojan Tomažič. Politične sirote je satiričen zapis, ki temelji na več prejšnjih (priloženih) člankih, v katerih je tednik celovito in podrobno razložil ozadje in razloge izključitve obeh pritožnikov iz stranke SDS. Obema pritožnikoma so v tedniku 7 DNI večkrat omogočili, da predstavita svoje videnje dogajanja, a se noben od njiju ni odzval ne z zahtevo po popravku ne s prikazom nasprotnih dejstev, še na to obtoževano gloso ne.

Ko gre za izraz politično kadrovanje, meni Peršak, je stvar preprosta: podžupanska funkcija je politična, Lampretovo pa je na nezasedeno mesto svetovalke Pogrebnega podjetja imenoval nadzorni svet, v katerem ima županska koalicija prevladujoč vpliv.

SKLEP:

Aljoša Peršak ni kršil preambule, 2., 3., 4., 11. in 15. člena KNS

Obrazložitev:

Pritožnika sta ne le spregledala, da gre za posebno zvrst novinarskega izražanja – gloso oziroma satirični komentar, pač pa tudi to, da so se enake ali podobne trditve pojavljale že v prejšnjih člankih, pa se nanje nista odzvala. Glosa je zvrst, ki avtorju dopušča široko možnost interpretacije podatkov, čeprav morajo ti seveda v temeljih držati. Način, kako jih avtor interpretira, je njegova pravica in sodi med eno od temeljnih pravic o svobodi izražanja. V glosi je to izražanje pač bolj slikovito. Za celovitost informacije je tednik poskrbel že s prejšnjimi članki, torej častno razsodišče v celotnem obravnavanju dogajanj ne vidi kršitev preambule KNS. NČR tudi v nobeni trditvi, objavljeni v glosi, ne vidi hude obtožbe, še posebej, ker so bile, kot že rečeno, te trditve že objavljene, pa jih nihče od prizadetih ni spodbijal. Kršitev 2. člena KNS torej ni bilo. Neutemeljena je obtožba o domnevni kršitvi 3. člena. Ko je časnik pisal o tem v prvih člankih, ni trditve nihče zanikal z nasprotnimi dokazi. Zakaj naj bi torej novinar ne verjel svojim virom in hkrati mislil, da gre za nepreverjene informacije, še posebej pa ne v komentarju, ki je sledil že objavljenim in ne demantiranim dejstvom. Informacije o dogajanjih znotraj SDS-ovega mariborskega odbora stranke – izkazuje se, da so bile točne, je Aljoša Peršak dobil od vira, ki ga novinar ne bi razkril, saj bi s tem ogrozil informatorja. Tako ravnanje, torej zaščito vira, mu dopušča tudi 5. člen KNS. 4. člen, katerega kršitev očitajo piscu, govori o prepričljivosti novinarjeve informacije, ki jo lahko sicer omemba vira utrdi. A v tem primeru je pomemben 5. člen, še posebej, če novinar informacije anonimnega vira preveri še na drugih mestih. To pa je tudi naredil, verodostojnost informacije sta potrdila celo pritožnika sama.

Besedilo Politične sirote je komentar. 11. člen KNS, ki govori o potrebnosti ločevanja informacije od komentarjev, zato ni bil kršen.

Pritožnika napačno razumeta vprašanje konflikta interesov. Ta nastopi, če bi imel novinar zaradi kakšnih svojih postranskih interesov, ki pa sovpadajo s temo, o kateri piše, osebne koristi, ki bi ga napeljevale k drugačnemu oblikovanju članka. V tem primeru je očitno, da ni bilo tako, torej ni bilo kršitve 15. člena.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 21. decembra 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča