Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor proti novinarki TV Kanal A Tini Hojnik

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Mojca Pašek Šetinc, Alma M. Sedlar in Davorin Koron (člani), je na seji 25. februarja 2010 v primeru Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, ki ga zastopa direktorica Tanja Vindiš Furman, proti novinarki TV Kanal A Tini Hojnik soglasno odločilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Špela Šipek se je izločila iz odločanja.

Primer: Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, ki ga zastopa direktorica Tanja Vindiš Furman, proti novinarki TV Kanal A Tini Hojnik

Javni medobčinski sklad Maribora (v nadaljevanju Sklad) je na NČR naslovil pritožbo proti novinarki Kanala A Tini Hojnik v oddaji Svet na Kanalu A, predvajani 27. 8. 2009. Po mnenju pritožnika je novinarka v prispevku o prizadetih v plazu na Meljskem hribu prekršila 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarka naj bi kodeks kršila v napovedi prispevka, ki ga je po mnenju pritožnika voditelju oddaje pripravila sama. Napoved se glasi: »Mariborski družini, ki sta po sodnem dnevu ostali brez doma, mesec dni pa sta nato živeli v prikolici, se končno selita v stanovanje. Kljub tragediji, ki ju je doletela, pa jim bo ‘Kanglerjeva občina’ zaračunala najemnino in stroške. Ob tem pa sta družini Kapun in Visočnik od mariborske občine dobili le gole stene, ki jih bodo občinarji očitno dobro zaračunali. Za nekaj deset kvadratnih metrov bosta morali družini, katerih imetje je uničil plaz, Kanglerjevim plačati od 160 do 220 evrov za mesec in seveda tudi stroške …«

V Skladu poudarjajo, da je izraz »Kanglerjeva občina« povsem neprimeren, pri čemer ga novinarka napačno povezuje in enači z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor. Ta skladno z določili stanovanjskega zakona lahko neprofitna stanovanja oddaja izključno v najem, najemnik pa mora plačevati neprofitno najemnino in poravnavati stroške. V primeru družin Kapun in Visočnik je Sklad najemnikoma dodelil neprofitni stanovanji brez javnega razpisa na podlagi določil za izjemne primere. Pri tem je bila izjema v tem, da sta družini doživeli elementarno nesrečo. Poleg tega se novinarka ni prepričala, da se neprofitna stanovanja oddajajo z opremljeno kopalnico in s pripravljenimi instalacijami, vendar brez notranje opreme, dodajajo v Skladu. Ne Mestna občina Maribor ne Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor ne moreta določati višine najemnine in ne najemnika oprostiti plačevanja. Lahko pa najemniki prosijo za subvencije, pojasnjujejo v Skladu.

Pritožnik meni, da je novinarka z izrečenim prekršila 1. člen kodeksa (novinar mora preveriti točnost zbranih informacij) in 2. člen (ko novinar objavlja hude obtožbe, mora skušati pridobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo). V Skladu kršitev 2. člena utemeljujejo še s tem, da novinarka ni bila pripravljena na srečanje z direktorico sklada ob uri, ko bi bilo to mogoče.

1. člen kodeksa naj bi kršila tudi s tem, ko je poročala, da bodo morali prizadeti plačevati najemnino od 160 do 220 evrov, saj je zgornja meja 220 evrov izmišljena in neresnična, trdi pritožnik. Visočniki namreč plačujejo 160 evrov, Kapunovi naj bi po poročanju novinarke torej plačevali 220 evrov. Slednje pa ne drži, pravijo v Skladu in pojasnjujejo, da najemnina v resnici znaša 197,24 evra.

Pritožnik je razsodišču priložil posnetek prispevka in predlagal javno obravnavo z udeležbo predstavnikov sklada in novinarke. Novinarka na poziv NČR ni odgovorila.

NČR je ugotovilo, da glede na podatke, ki jih ima na razpolago, javna obravnava z udeležbo vpletenih ni potrebna.

SKLEP:

Novinarka Tina Hojnik je kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa prekršila 2. člena.

Obrazložitev:

NČR meni, da je novinarka prekršila 1. člen kodeksa, saj ni preverila točnosti zbranih informacij. NČR je pri ogledu posnetka oddaje ugotovilo, da novinarka v oglašanju s prizorišča očitanih ji kršitev ni zagrešila, kršitev 1. člena pa je ugotovilo v napovedi k prispevku. Ker novinarka na poziv NČR ni odgovorila, je razsodišče sporno napoved voditelja oddaje obravnavalo kot njen prispevek.

V napovedi svojega prispevka, kjer navaja »Kljub tragediji, ki ju je doletela, pa jima bo ‘Kanglerjeva občina’ zaračunala najemnino in stroške. Ob tem pa sta družini Kapun in Visočnik od mariborske občine dobili le gole stene, ki jih bodo občinarji očitno dobro zaračunali. Za nekaj deset kvadratnih metrov bosta morali družini, katerih imetje je uničil plaz, Kanglerjevim plačati od 160 do 220 evrov za mesec in seveda tudi stroške,« je vlogo najemodajalca napačno prisodila mestni občini Maribor. Novinarka bi morala preveriti, za katero ustanovo gre, saj imata ena in druga v zvezi s socialnimi vprašanji občanov različne pristojnosti. V obravnavanem primeru je najemodajalec Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, ki je poleg tega skupna ustanova več občin.

Novinarka je zamolčala tudi pomembna dejstva, da mora Sklad pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj upoštevati zakonske določbe o višini najemnine, plačevanju stroškov in o tem, kako pripravljeno stanovanje se oddaja najemniku (inštalacije, opremljena kopalnica …), ter da ne Mestna občina Maribor ne Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor ne moreta določati višine najemnine in ne najemnika oprostiti plačevanja.

V napovedi k poročanju je sicer napačno naveden višji od obeh zneskov najemnine (za družino Kapun), vendar je to moč razumeti kot možno zgornjo mejo, zato s tem novinarka kodeksa ni kršila.

2. člena kodeksa novinarka ni prekršila. NČR namreč meni, da novinarkine navedbe, čeprav so napačne, niso hude obtožbe na račun pritožnika.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 25. februarja 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča