Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Mojca Pašek Šetinc, Alma M. Sedlar, Davorin Koron (člani), je na seji 25. februarja 2010 v primeru Matjaž Bizjak, direktor Prešernove družbe d.d., proti Ireni Pan, POP TV, odločilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Špela Šipek se je izločila iz odločanja.
Primer: Matjaž Bizjak, direktor Prešernove družbe d.d., proti Ireni Pan, POP TV
Novinarka Irena Pan naj bi po mnenju pritožnika večkrat kršila Kodeks Novinarjev Slovenija v prispevku, objavljenem v oddaji Preverjeno na Pop TV 19. maja 2009.
Novinarka naj bi po mnenju pritožnika najprej kršila določila Preambule Kodeksa novinarjev Slovenije, po kateri so novinarji dolžni predstavljati celovito sliko dogodkov in svoje delo, ob spoštovanju pravic drugih, opravljati natančno in vestno. Po mnenju pritožnika novinarka v prispevku o družbi Tercet d.o.o.(hčerinskem podjetju Prešernove družbe), ki naj ne bi plačevala honorarjev in ki da je kršila dogovore in pogodbe v škodo sodelavcev, ki naj jih ne bi obvestila o svojem zaprtju, ni navedla pritožnikove razlage, čeprav je na vprašanje o zaprtju Terceta d.o o. dobila njegov pisni odgovor. Pritožnik je zato prepričan, da novinarka ni predstavila celovite slike dogodkov, ni spoštovala njegovih pravic, da poda mnenje, in svojega dela ni opravila natančno in vestno.
Pritožnik meni, da je Irena Pan kršila tudi 1. člen kodeksa – da mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Pritožnik navaja, da je novinarka točnost izjav sodelujočih v prispevku sicer preverila tudi pri njem, a njegovega odziva v prispevku ni predstavila. Tako je javnosti predstavila zgolj eno plat zgodbe. Pritožnik navaja konkreten primer gospe Klavdije, ki naj bi ji bila spremenjena pogodba, ker so se spremenili zakoni. Pritožniku pa novinarka ni ponudila možnosti, da bi ta konkretni primer pojasnil. Tako je v prispevku samo izjava bivše zaposlene, brez pojasnila pritožnika.
Novinarka naj bi po mnenju pritožnika kršila tudi 2. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe) poskušati hkrati pridobiti tudi odziv tistih, ki jih le te zadevajo. Proti koncu prispevka je novinarka navedla, da je pritožnik v pisnem sporočilu izjavil, da »o konkretnih primerih ne bomo govorili«, kar, tako pritožnik, ne drži. Pritožnik piše, da je novinarko prosil za konkretne podatke, saj da o pavšalnih navedbah ne morejo govoriti oziroma jih preveriti. Pritožnik je tako prepričan, da konkretnih očitkov sploh ni imel možnosti komentirati, ker mu jih novinarka ni navedla, njegov odgovor pa je interpretirala po svoje.
Novinarka naj bi kršila tudi 7. člen kodeksa – da novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral… Po mnenju pritožnika je novinarka v prispevek vključila nekakšno rekonstrukcijo obiska zaprtega poslovnega prostora podjetja Tercet d.o.o v Murski soboti in teatralno prikazala ogledovanje izpraznjenih prostorov s strani bivših zaposlenih, ni pa se ji zdelo pomembno povedati, da so bili vsi zaposleni o zaprtju obveščeni. Kar ji je v pisnem odgovoru pritožnik tudi pojasnil.
Po mnenju pritožnika je novinarka kršila tudi 8. člen kodeksa – montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine… Po mnenju pritožnika v primeru izjave glavnega inšpektorja RS za delo Boruta Brezovarja ni jasno, kakšno vprašanje mu je bilo zastavljeno oziroma na kaj točno se je nanašal njegov odgovor. Pritožniku se je zato zdelo, da je bil njegov odgovor iztrgan iz konteksta.
Novinarka naj bi po oceni pritožnika kršila tudi 20. člen kodeksa – novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. V prispevku je novinarka dejala, da pritožnik ni želel pred kamero, ker pri »njih ni nič narobe«, kar ne drži, v pritožbi piše pritožnik. Pojasnjuje, da je novinarki že v telefonskem pogovoru povedal, da nastopanja pred kamero ni vajen in zato pred kamero ne želi, s čimer se je novinarka strinjala in predlagala, da lahko navedbe komentira pisno. Pritožnik trdi, da je bil pripravljen odgovoriti na novinarkina konkretna vprašanja in da ni nikoli zatrjeval, da ni nič narobe. Priznal ji je, tako pritožnik, da pri izplačilih zamujajo, a konkretno vseh navedb ni mogel komentirati, ker ni vedel, za katere konkretne primere zaposlenih sploh gre. Z informacijami, ki jih je na takšen »po svoje zmontiran« način predstavila, je novinarka škodila njegovemu ugledu, ugledu podjetja in hkrati očitno zavajala javnost, ker ta ni dobila celovite slike, je prepričan pritožnik.
Novinarka je po mnenju pritožnika kršila tudi 27. člen kodeksa – novinar je dolžan upoštevati enaka merila, kot jih sam zahteva od drugih. Novinarka je od pritožnika želela odgovore čim prej in pritožnik jih je v zahtevanem roku posredoval, kolikor natančno je lahko, piše pritožnik, in ne »tik pred zdajci«, kot navaja novinarka v prispevku. Vse to je razvidno iz priložene korespondence po elektronski pošti, še dodaja pritožnik. In še, da se novinarka ni potrudila pred montažo preveriti še ostalih navedb, ki jih je v prispevek vključila brez pritožnikovega pojasnila oziroma pojasnil ostalih vpletenih.
Novinarka Irena Pan je v odgovoru Novinarskemu častnemu razsodišču zapisala, da je s pritožnikom govorila že pred snemanjem in da mu je po telefonu razložila vse, o čemer bo govora v prispevku. Pritožnik je trdil, je zapisala novinarka, da z družbo Tercet d.o.o. nima nič, da ne razume, zakaj ga kliče, na pogovor naj bi pristal šele, ko mu je povedala, da je po javno dostopnih podatkih odkrila, da ni le direktor Prešernove družbe, temveč tudi Terceta. Kot je NČR pojasnila novinarka, je pritožnik zatrjeval, da obtožbe delavcev ne držijo in da se bo posvetoval z odvetnikom, ali bo novinarki sploh odgovoril. Za pisna pojasnila se je odločil na zadnji dan snemanja v petek 15. 5. 2009, odgovore pa je poslal šele v ponedeljek 18. 5 2009, ko je bil obveščen, da ima novinarka že montažo prispevka. Novinarka je v prispevku del njegovih pojasnil tudi objavila.
Novinarka zavrača vse očitane člene kodeksa. 1. člena po njenem mnenju ni kršila, saj je objavila povzetek njegovih pojasnil na očitke delavk. Novinarka meni, da je preverila vse informacije, in da če direktor meni, da do nepravilnosti in izkoriščanja delavk ni prišlo, bi lahko odgovoril, da nepravilnosti ni, in tak odgovor bi, pravi novinarka, tudi objavila.
Novinarka pravi, da je pridobila odziv pritožnika, ki ga zadevajo hude obtožbe (gre za očitke bivših sodelavk, da jim Tercet d.o.o. ni izplačal honorarja ter da je kršil dogovore in zamujal s pogodbami) in da ni kršila 2. člena kodeksa. S pritožnikom se je dolgo pogovarjala po telefonu, povzetek njegovega pisnega odgovora pa je v prispevku tudi objavila. Sam ni želel odgovarjati na prvih šest konkretnih vprašanj, dokler mu ne pove, katere delavke mu navedeno očitajo. Novinarka pa odgovarja, da tistih, ki so podatke posredovali, ni razkrivala, saj mora ščititi svoje vire. Ob tem so pred kamero spregovorile nekatere bivše sodelavke. Po mnenju novinarke je pridobila odziv pritožnika, a se je ta odgovoru izmaknil.
Novinarka meni, da ni kršila 7. člena kodeksa, ker naj v prispevku ne bi povedala, da so bili takrat zaposleni delavci obveščeni o zaprtju podjetja Tercet d.o.o. Pravi, da ne razume, zakaj bi morala to povedati, saj je govorila o delavkah, ki so bile nekoč zaposlene pri njih, ki jim niso plačali in niso več mogle do odgovornih, ko pa so prišle na Tercet d.o.o., so se znašle pred zaprtimi vrati. To se ji je zdelo pomembno dejstvo in ga ni zamolčala.
Novinarka prav tako meni, da ni kršila 8. člena kodeksa, saj odgovora inšpektorja za delo ni vzela iz konteksta.
Po mnenju novinarke tudi ni bilo kršitve 20. člena kodeksa. Pritožnika je klicala še pred snemanjem in ga obvestila o vsem, kar počne. Po telefonskem pogovoru z njo naj bi se obrnil še na odvetnika, ali naj sploh odgovarja. V pisnem odgovoru pa ni želel odgovoriti na vsa vprašanja, čeprav je za problematiko vedel že mesece pred snemanjem, ker so se obtožbe na njegov račun pojavljale v forumih, v katerih so delavci govorili o svojih težavah. Pritožniku je, tako novinarka, dala možnost, da odgovarja pred kamero ali pisno in (kot pri delavkah) objavila povzetek pisnega odgovora. Po mnenju novinarke je tako javnost dobila celovito sliko dogajanja in z njene strani ni bilo nobenega zavajanja.
Novinarka zavrača kršitev 27. člena kodeksa, češ da se ni potrudila, da bi od pritožnika dobila vse informacije. Poudarja, da ga je poklicala še pred snemanjem in da je po posvetu z odvetnikom pisno odgovoril na dan, ko je bil obveščen, da je montaža prispevka. Novinarka je prepričana, da je imel pritožnik dovolj časa, da se pripravi, vedel je za vse obtožbe, odgovorom pa se je izognil.