Rok Praprotnik proti kolumnistu revije Reporter Boštjanu M. Turku

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Špela Šipek, Nada Ravter, Alma M. Sedlar in Davorin Koron (člani), je na seji 25. februarja 2010 v primeru Rok Praprotnik proti kolumnistu revije Reporter Boštjanu M. Turku, odločilo, da je kolumnist kršil Kodeks novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je izločila iz odločanja.

Primer: Rok Praprotnik proti kolumnistu revije Reporter Boštjanu M. Turku

Boštjan M. Turk je v svoji kolumni Nezaslišanih tisoč, objavljeni v reviji Reporter 19. 10. 2009, navajal pogovor med novinarjem Rokom Praprotnikom in obrambno ministrico Ljubico Jelušič, ki da mu je prisostvoval. Pri tem naj bi kršil 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen naj bi kršil s tem, ko je zapisal, da sta se novinar in ministrica tikala in da je ministrica novinarja, po predhodnem dogovoru o terminu sestanka, povabila na kavo. Pri tem navaja dialog v navednicah, na primer: “daj, javi se mi kaj,” “da, seveda, te pokličem in greva na kavo,” “ni problema, zvrcni, pa bo,” “sicer so v redu:” in “vse kul.” Pritožnik trdi, da je v navednicah zapisan dialog popolnoma izmišljen. Trdi, da se z ministrico vikata in da je neresnična tudi sama vsebina izmišljenega pogovora, kot jo navaja Turk, ne glede na to, da jo Turk podaja v navednicah. Pritožnik trdi, da nič od tega v razgovoru med njim in ministrico ni bilo izrečeno.

Resnica je, pravi pritožnik, da sta se z ministrico ob prihodu v studio rokovala, ob tem pa ga je ministrica povabila, naj pride na ministrstvo poslušat predavanje Boštjana Videmška. To je vse, trdi pritožnik, ki dodaja, da ga predrznost Boštjana M. Turka, da si je upal objaviti takšno laž, preseneča, saj je bilo med njegovim pogovorom z ministrico v televizijskem studiu prisotnih še nekaj ljudi, med njimi tudi voditelj oddaje Slavko Bobovnik. Aleš Sila, PR MORS, ki je tudi prisostvoval pogovoru, je v naslednji številki Reporterja objavil demanti Turkovih navedb in poudarja, da takšnega dialoga med novinarjem in ministrico sploh ni bilo in tudi, da sta se vikala. Objavljen je bil tudi demanti pritožnika.

2. člen, ki pravi, da je potrebno na hude obtožbe poiskati odziv obtožene strani, naj bi kršil s tem, ko je na podlagi, kot trdi pritožnik, izmišljenega dialoga in izmišljenega tikanja v nadaljevanju kolumne izpeljal zaključek o njegovi novinarski neprofesionalnosti, saj trdi: “Novinar Dnevnika je razgalil svojo neprofesionalnost, ki jo pred javnostjo prikriva. Da je oster do ene politike, do druge pa familiaren. Da v izhodišču nima pogojev za objektivnost:” S tem ga je po njegovem mnenju oblatil kot novinarskega profesionalca, zaradi narave njegovega dela pa gre pri tem za zelo hude obtožbe.

Kolumnist je novinarja v navedenem članku označil tudi za enega glavnih koordinatorjev afere Patria, kar je, kot pravi pritožnik, popolna izmišljotina in huda obtožba, za katero Turk ni iskal odziva pri novinarju. Pritožnik od leta 2006 poroča o razvoju dogodkov v zadevi Patria, občasno objavlja komentarje, nikakor pa afere Patria ne koordinira, zatrjuje pritožnik.

3. člen naj bi kršil s tem, ko je objavljal nepotrjene informacije in ugibanja.

Kolumnist Boštjan M. Turk na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Boštjan M.Turk je kršil 1. in 2., ni pa kršil 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

1. člen je Turk kršil, ko je objavil izmišljen dialog in zapisal, da sta se novinar in ministrica tikala, da sta imela, kot izhaja iz zapisa, prijateljski pogovor, čeprav se v resnici vikata, in da je bil pogovor vljudnostne, ne pa prijateljske narave. Pogovoru so prisostvovale tudi priče, vsaj ena. PR MORS je javno demantirala trditve Boštjana M. Turka.

2. člen je bil kršen s tem, ko je kolumnist na podlagi izmišljenega dialoga izpeljal zaključek, da je novinar neprofesionalen in da v izhodišču nima pogojev za objektivnost. Gre za hudo obtožbo, saj diskreditira novinarjev osnovni postulat, to je kredibilnost. Odziva pri novinarju ni iskal.

O kršitvi 3. člena NČR ni razsojalo, ker je že ob kršitvi 1. člena ugotovilo, da je šlo za neresnične informacije.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 25. februarja 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča