Ivan Simič proti novinarju Janezu Votku, Vestnik – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Jasna Tepina, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 1. aprila 2010 v primeru Ivan Simič proti novinarju Janezu Votku (Vestnik) ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Ivan Simič proti novinarju Janezu Votku, Vestnik

Ivan Simič se je NČR pritožil zaradi zapisa v rubriki »Barometer«, objavljenega 18. 2. 2010 v časopisu Vestnik. Po njegovem mnenju je novinar kršil 1. in 2. člen Kodeka novinarjev Slovenije. Novinar naj bi kodeks kršil z zapisom: »Ivan Simič, nekdanji direktor Dursa, je bil eden od glavnih svetovalcev podjetnika in zdaj tajnika državnega sveta Marjana Maučeca, vendar prej, preden je postal direktor Dursa.«

Pritožnik trdi, da je neresnična navedba, »da je bil Ivan Simič eden izmed glavnih svetovalcev podjetnika in zdaj tajnika državnega sveta Marjana Maučeca«, in da »ni bil nikoli svetovalec Marjana Maučeca, temveč je le spisal pritožbo zoper odločbo davčnega organa«. Po mnenju Ivana Simiča ga je novinar zaradi težav, ki jih ima Marjan Maučec, s tem prikazal kot glavnega krivca za težave, ki jih ima Marjan Maučec, saj naj bi bil eden njegovih glavnih svetovalcev.

Novinar je na pritožbo odgovoril. V odgovoru navaja, da v rubriki Barometer v Vestniku s kratko notico izpostavijo aktualne osebe minulega tedna, ki so bile obdelane v katerem od časopisnih člankov v tekoči številki. Tako se je Ivan Simič znašel v rubriki Barometer na osnovi članka na tretji strani Vestnika z naslovom Razkrivamo – Simič pisal pritožbe Maučecu. Tega, da je pisal pritožbe podjetniku in zdaj tajniku Državnega sveta Marjanu Maučecu, Ivan Simič ni zanikal. Novinar navaja, da so mu strokovnjaki, ki se spoznajo na davčno zakonodajo in proceduro vlaganja pritožb, potrdili, da takšne pritožbe ni mogoče napisati brez temeljite proučitve materije, na katero se pritožba nanaša, in »tako posredno pomeni priprava in argumentiranje pritožbe že tudi svetovanje«. Novinar zato meni, da je šlo za svetovanje, in pojasnjuje, da je časopis objavil dva popravka Ivana Simiča, in sicer tako popravek na članek »Razkrivamo – Simič spisal pritožbe Maučecu« kot tudi na navedeno objavo v rubriki Barometer. V tem popravku je Ivan Simič zatrdil, da nikoli ni bil svetovalec podjetnika Marjana Maučeca, »kaj šele eden od njegovih glavnih svetovalcev«.

SKLEP:

Novinar Janez Votek ni kršil 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Čeprav pritožnik Ivan Simič trdi, da ni bil nikoli svetovalec Marjana Maučeca, obenem tudi sam pojasnjuje, da »mu je nekoč spisal pritožbo zoper odločbo davčnega organa«. NČR se ni opredeljevalo do besedne zveze, da je bil pritožnik »eden glavnih svetovalcev«, saj iz gradiva, ki ga je posredoval pritožnik, ni jasno, ali je ta Maučecu svetoval enkrat ali večkrat. NČR se je oprlo na navedbo pritožnika, da nikoli ni bil Maučecev svetovalec, da pa je Maučecu »nekoč spisal pritožbo zoper odločitev davčnega organa«, in na pojasnilo novinarja, da je takšno pritožbo potrebno dobro preučiti in da je to mogoče opredeliti tudi že kot svetovanje. NČR meni, da je novinar na podlagi informacij, s katerimi je razpolagal, dejavnost Simiča lahko upravičeno razumel tudi kot svetovanje. V Vestniku so objavili oba popravka, ki ju je zahteval pritožnik, s čimer so v uredništvu dopolnili prvotno informacijo. NČR zato meni, da novinar ni kršil 1. člena kodeksa.

Drugega člena Kodeksa novinarjev Slovenije novinar po oceni NČR ni kršil, saj je v zapisu v rubriki Barometer navedel, da je bil pritožnik eden od glavnih svetovalcev Marjana Maučeca v času, preden je postal generalni direktor DURS, torej po oceni NČR ne gre za hudo obtožbo.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 1. aprila 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča