Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Lea Širok, Davorin Koron in Jasna Tepina (člani), je na seji 1. aprila 2010 v primeru Leo Oblak proti Valterju Preglju, novinarju Radia Slovenija, ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Leo Oblak proti Valterju Preglju, novinarju Radia Slovenija
Leo Oblak je na NČR vložil pritožbo, v kateri trdi, da sta bila pri poročanju Radia Slovenija 1 v radijskih poročilih Danes do trinajstih, 1. 12. 2009, v novici z naslovom »Delavci Radia Robin so začeli priprave na stavko«, kršena 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Pritožnik trdi, da ga je v radijskih novicah Danes do trinajstih dne 1.12. 2009 radijska voditeljica Barbara Cujnik pri novici z naslovom »Delavci Radia Robin so začeli priprave na stavko« neutemeljeno označila kot osebo, ki je izključno odgovorna za to, da delavci Radia Robin že štiri mesece niso prejeli plač in da naj bi leta 2009 ob prevzemu te radijske postaje za 15 odstotkov znižal plače redno zaposlenim, honorarnim sodelavcem pa naj bi honorarje izplačeval v dveh delih. S tem naj bi avtor novice kršil 1. člen novinarskega kodeksa (preverjanje točnosti zbranih informacij in previdnost pri izogibanju napakam). Pritožnik trdi, da avtor novice svoje trditve ni preverjal ne pri njem ne pri Službi za odnose z javnostmi družbe Infonet media d.d., katere izvršni direktor je. Avtor sporne novice naj bi po pritožnikovem mnenju napačno navajal, da se večinski lastnik Radia Robin Leo Oblak doslej ni odzival na večkratne pozive sodelavcev Radia Robin na sestanek. Pritožnik z rednim izpisom iz sodnega/poslovnega registra z dne 15. 12. 2009 dokazuje, da ni večinski lastnik Radia Robin, saj da ima družba Infonet media, d.d., katere izvršni direktor je Leo Oblak, v svoji lasti le 20 odstotkov kapitala družbe Radio Robin in ima zato upravljalske pravice omejene. Pritožnik trdi tudi, da radijske postaje Radio Robin ni prevzel v letošnjem letu (torej leta 2009), saj je družba Infonet media, d.d. 20-odstotni delež v družbi Radio Robin kupila oktobra 2008. Napačna naj bi bila tudi trditev, da naj bi pritožnik plače redno zaposlenim znižal za 15 odstotkov, honorarnim sodelavcem pa honorarje izplačeval v dveh delih. Tega kot izvršni direktor manjšinskega lastnika preprosto ni mogel narediti, tudi če bi hotel, saj po besedah pritožnika o višini plač in izplačilih honorarjev odloča direktor družbe Radio Robin (to pa ni bil pritožnik) in ne družbenik, ki ima v lasti le 20 odstotkov kapitala družbe. Ta se ne po zakonu ne dejansko ne sme in ne more vmešavati v poslovanje družbe Radio Robin.
1. člen kodeksa naj bi avtor novice kršil tudi s trditvijo, da se večinski lastnik Radia Robin Leo Oblak doslej ni odzval na večkratne pozive redno zaposlenih in honorarnih sodelavcev na sestanek. Pritožnik trdi, da ga delavci nikoli niso pozvali na sestanek, v nedeljo, 29. 11. 2009, večer pred iztekom ultimata, ki so ga postavili za izpolnitev svojih zahtev, so mu poslali elektronsko sporočilo, v katerem so vse lastnike pozvali, naj jim posredujejo podatke o tem, kdaj bodo plače. Pritožnik trdi, da je sodelavce Radia Robin v četrtek, 3. 12. 2009, tri delovne dni po prejetju njihovega dopisa, obiskal in jim povedal, da o plačah odloča direktor družbe Radio Robin (ki so ga lastniki imenovali še pred vstopom družbe Infonet media d.d. v 20-odstotno lastnišvo) in ne on.
2. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) naj bi avtor novice po mnenju pritožnika kršil, ker ne pri njem ne pri službi za odnose z javnostmi Infonet media d.d. ni niti skušal preveriti hudih obtožb, češ da je (pritožnik) znižal plače redno zaposlenim, honorarnim sodelavcem pa izplačuje honorarje v dveh delih. Po mnenju pritožnika gre za hudo obtožbo, ki je njemu osebno in družbi, katere izvršni direktor je, naredila veliko materialne in moralne škode, saj da ga je predstavila kot nepoštenega človeka, ki svojih obveznosti ne izpolnjuje. Družba, ki jo vodi, je namreč odvisna od oglasnih naročil; pri pridobivanju le teh pa je javna podoba medija ključni dejavnik.
Pritožnik še predlaga Novinarskemu častnemu razsodišču, da naj zaradi ugotovitve odgovornosti za kršitev pozove Radio Slovenija 1, da posreduje podatke o tem, katera oseba oziroma osebe so bile odgovorne za pripravo navedene novice, saj novinar, ki je bil avtor novice, ni bil eksplicitno imenovan.
Na očitke prijavitelja je odgovoril avtor novice z naslovom »Delavci Radia Robin so začeli priprave na stavko« Valter Pregelj in jih zavrača.
Pojasnjuje, da je novico napisal na osnovi novinarske konference, ki so jo 1. decembra 2009 pripravili zaposleni na Radiu Robin v Novi Gorici. Na njej naj bi, tako novinar, delavci te radijske postaje med drugim povedali tudi to, kar je navedeno v omenjeni radijski vestički. Glede napačnih trditev, ki mu jih očita pritožnik, novinar pravi, »da nima smisla polemizirati in razglabljati«, saj da so jih izrekli zaposleni na Radiu Robin, ne on, o čemer naj bi pričal tudi prepis tonskega posnetka konference. Pritožnika za potrditev ali zanikanje informacij ni klical, saj da je ta novinarki RTV Mojci Dumančič po telefonu dejal, da tonskih izjav ne bo dajal. Novinar je svojo trditev podkrepil s pisno izjavo kolegice Mojce Dumančič. Informacije tudi ni popravil, ker da pritožnik svojega pisnega sporočila za javnost (v katerem naj bi zanikal trditve, navedene v omenjeni radijski novici) Radiu Slovenija ali dopisništvu Radia Slovenija v Novi Gorici ni posredoval. Pritožnik očitno tudi ni bil tako prizadet, kot trdi v svoji pritožbi na NČR, saj se, tako novinar, ni poslužil zakonske pravice z zahtevo po popravku.