Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor proti novinarki Večera Branki Bezjak in uredniku Aljoši

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jasna Tepina, Alma M. Sedlar, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 6. maja 2010 v primeru Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor proti novinarki Večera Branki Bezjak in »odgovornemu uredniku« Večera Aljoši Peršaku (dejansko je urednik Mariborske kronike) ugotovilo, da novinarka in urednik nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor proti novinarki Večera Branki Bezjak in uredniku Aljoši Peršaku

Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (v nadaljevanju sklad) novinarki časnika Večer Branki Bezjak očita, da je v prispevku z naslovom Prodaja sklad nepremičnine pod ceno?, objavljenem 14. 11. 2009, kršila 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitev 1. člena očita tudi, kot navaja, »odgovornemu uredniku Aljoši Peršaku zaradi neobjave popravka članka«, pri čemer se sklicuje na 26. člen zakona o medijih. Novinarsko častno razsodišče je pritožnika opozorilo, da Aljoša Peršak ni odgovorni urednik Večera, vendar je pritožnik vztrajal, da se pritožba nanaša na Aljošo Peršaka.

Novinarka Branka Bezjak naj bi kodeks kršila z navedbo v članku, ki je zapisana kot odgovor sklada, »da podatki geodetske uprave niso upravna zbirka pravno veljavnih prostorskih aktov, ampak je to kataster. Pritožnik trdi, da je novinarko posebej opozoril, da je njen izračun cen neprimeren in da se odgovor iz sklada glasi: »Pri evidencah Geodetske uprave RS je potrebno biti pozoren na vpise, saj so v večini primerov podatki o površinah in ostali podatki povzeti iz Registra nepremičnin, ki pa je tehnična zbirka podatkov in ne upravna zbirka pravno veljavnih prostorskih aktov. Pravno veljavna zbirka podatkov o površinah stavb, delov stavb in zemljišč je Kataster (kataster stavb, kataster delov stavb in zemljiški kataster).« Torej je tudi kataster ena od zbirk Geodetske uprave RS, dodaja pritožnik. Da sklad nepremičnin ne prodaja pod ceno, temveč so cene določene na podlagi uradnih cenitev, je pokazala javna dražba 17. 11. 2009, saj so od 20 ponujenih nepremičnin prodali le dve stanovanji, je še rečeno v pritožbi.

Sklad še pojasnjuje, da je 17. 11. 2009 novinarki in »odgovornemu uredniku« Aljoši Peršaku prvič poslal zahtevek za objavo popravka oziroma odgovora na navedbe novinarka. Obe strani sta se potem dogovorili za objavo novega članka, ki bi pojasnil stališče sklada in bi vključeval tudi potek javne dražbe stanovanj, izpeljane po objavi spornega članka. Novinarka je odgovore dobila 27. 11. 2009, vendar časnik novega članka z njimi do datuma oddaje pritožbe na NČR ni objavil. Prav tako ni objavil zahtevanega odgovora. Novinarka in urednik naj bi tako kršila prvi člen kodeksa, »saj nista poskrbela za popravke napake.«

Novinarka Branka Bezjak v odgovoru očitke zavrača. Priznava sicer, da je bil del zapisa, na katerega se nanaša pritožba, res skrajšan in da gre za povzet odgovor sklada. Vendar meni, da je iz zapisanega moč dovolj jasno razbrati trditev sklada, da podatki geodetske uprave, ki jih navaja sama, niso upravna zbirka podatkov, pač pa da je to kataster. Da kataster ni del zbirke geodetske uprave, ni zapisala. Poleg tega je, kot pravi, da bi bralec zapleteno tematiko razumel, na sklad naslovila dodatna vprašanja o načinu izračuna cene kvadratnega metra stanovanja. Vendar konkretnih odgovorov ni dobila, trdi novinarka. Poanta članka je bila v tem, da je cenilec uporabil metodo cenjenja s korekcijskimi faktorji, kar pa se ne uporablja več, je v odgovoru zapisala novinarka.

Pri dogovarjanju za kasnejši prispevek ni bilo govora o zahtevi za popravek domnevno napačnih zapisov, trdi novinarka. V dogovoru s skladom naj bi poročala zgolj o kasnejši dražbi nepremičnin. Prispevek o tem je bil objavljen 5. januarja 2010. Da se je to zgodilo razmeroma pozno, novinarka pojasnjuje s tem, da je imela druge delovne obveznosti, sicer pa je bila objava stvar odločitve urednika. Direktorica sklada je kot zadnji rok objave določila datum 31. 12. 2009.

Aljoša Peršak v svojem odgovoru opozarja, da je bila pritožba vložena proti napačni osebi, saj sam ni odgovorni urednik in to nikoli ni bil.

SKLEP:

Novinarka Branka Bezjak in Aljoša Peršak nista kršila 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije

Obrazložitev:

NČR je ugotovilo, da je bil odgovor sklada v članku res objavljen v skrajšani obliki, kar priznava tudi sama novinarka. Glede na zapletenost odgovora je razumljivo, da ga je skušala poenostaviti. Da bi bil bralcu dovolj razumljiv, je skladu postavila dodatna vprašanja, na kar pa ni dobila konkretnega ogovora. NČR v skrajšanju odgovora ne vidi posega, ki bi zameglil odgovor sklada na temeljno vprašanje v članku – kako je bila izračunana in določena izklicna cena kvadratnega metra stanovanja na Vojašniškem trgu v središču mesta. Novinarka torej ni kršila 1. člena kodeksa, ki zapoveduje, da je treba preveriti točnost zbranih informacij. Poleg tega je objavila prispevek z dogovorjeno vsebino (kako je potekala javna dražba). Da se je to zgodilo kasneje, kot je zahtevala direktorica sklada, je stvar odločitve uredništva.

Pritožbe sklada zoper Aljošo Peršaka NČR ni obravnavalo, saj zahtevek za popravek opredeljuje Zakon o medijih, pritožnik pa ima pravico vložiti tožbo pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore. Sice pa Aljoša Peršak ni odgovorni urednik Večera, temveč urednik Mariborske kronike in kot tak ni pristojen za objavo popravka.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 6. maja 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča