Zavrnitev predloga za obnovo postopka – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in SNS (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Jasna Tepina, Lea Širok, Nina Jerman, Alma M. Sedlar (člani), je na seji 29. aprila 2010 ugotovilo, da Matjaž Kovačič, ki je vložil predlog za obnovo postopka v primeru Matjaž Kovačič proti Tini Čuček/POP TV, ni predložil novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na spremembo prvotno izrečenega stališča. Zato je NČR predlog udeleženca postopka, ki je v skladu s 25. členom Pravilnika o delu NČR zahteval njegovo obnovo, zavrnilo kot neutemeljen.

Primer: Matjaž Kovačič, veleposlanik, vodja sektorja za mednarodne organizacije in predsednik Sindikata slovenskih diplomatov, proti novinarki Tini Čuček, POP TV

Matjaž Kovačič se je pritožil zaradi prispevka »Sporno imenovanje Kovačiča«, objavljenega 21. 10. 2009 v oddaji 24 ur in na spletni strani 24ur.com, v katerem je novinarka Tina Čuček po njegovem mnenju kršila 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Matjaž Kovačič je novinarki POP TV Tini Čuček očital, da je v članku “Sporno imenovanje Kovačiča”, objavljenem 21. 10. 2009 v oddaji 24 ur na POP TV in na spletni strani 24ur.com kršila 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. NČR je 4. 2. 2010 sprejelo stališče, da novinarka Tina Čuček ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarka je namreč poskušala pridobiti odziv pritožnika, vendar ta pred kamero ni želel nastopiti, prav tako pa ji ni predložil dokazil o znanju francoskega jezika, za kar ga je prosila. Dokazil o znanju francoskega jezika novinarki niso posredovali niti z Ministrstva za zunanje zadeve, čeprav jo je na ministrstvo napotil sam pritožnik.

Matjaž Kovačič v zahtevi po obnovi postopka izraža mnenje, da ni nobenega pravila, da bi morala novinarka posebej dobiti dovoljenje za objavo vsebine njunega telefonskega pogovora v prispevku, saj da ji sam tega ni prepovedal. Tudi trditev novinarke o zastarelosti njegove francoščine je po njegovem mnenju absurdna, saj »ne daje nikakršne oprijemljive informacije o tem, kaj naj bi to pomenilo«. NČR po navedbah pritožnika ni pojasnilo, kaj šteje za obvladovanje in kaj za znanje tujega jezika, saj da večini to pomeni eno in isto. Pritožnik navaja, da nobena uredba ne zagotavlja novinarjem vpogleda v osebne podatke kadrovskih služb, in meni, da bi morala biti dovolj izjava, da njegovo znanje zadostuje za opravljanje nalog, o katerih je bilo govora v prispevku, vendar se NČR po njegovem mnenju do tega sploh ni opredelilo. Pritožnik meni še, da je NČR napačno razumelo pomen prispevka novinarke, ki da sicer navaja enako trditev, kot jo je sam, sklepa pa v nasprotju z njo. Stari zakon po navedbi pritožnika namreč ni zahteval 14-letne zaposlitve v MZZ, zato po navedbah pritožnika ne drži trditev novinarke, da bo novi zakon omogočal, da do veleposlaniških mest pridejo tisti, ki niso vsaj 14 let zaposleni na MZZ.

Drugi člen kodeksa naj bi novinarka Tina Čuček kršila, ker je dobila odziv pritožnika, objavila pa ga ni. Kot je pojasnila v odgovoru na pritožbo, se je o tem posvetovala z urednico, pritožnik pa navaja, da NČR ne navaja, na kakšen način se je prepričalo, ali to drži. To, da ni hotel pojasnjevati obsega svojega znanja francoščine pred kamero, po njegovem mnenju ne more biti dovolj za sklep, da je odklonil odziv na trditve novinarke in »s tem posredno priznal, da so njene navedbe pravilne«. 3. člen KNS naj bi novinarka kršila, ker je kljub temu, da je nekajkrat uporabila besedo »menda«, pomen prispevka ostal, da pritožnik ne zna francosko in se poteguje za funkcijo, za katero ni usposobljen. Razsodišče bi moralo po mnenju pritožnika »upoštevati kontekst prispevka« in njegove pritožbe in »ne dlakocepiti na besedicah in na podlagi slednjega presojati, da je bilo jasno povedano, da gre za nepreverjeno informacijo«. Pritožnik v zahtevi po obnovi postopka meni, da je novinarka kršila 4. člen kodeksa s tem, ko je spoštovala željo treh virov, da ostanejo anonimni, NČR pa naj bi zagrešilo napako, ker »ni navedlo, ali se je prepričalo v verodostojnost trditve novinarke«. To bi po njegovem mnenju NČR moralo storiti glede na to, da je sam trdil nasprotno kot ti neidentificirani viri.

SKLEP:

NČR je zavrnilo predlog za obnovo postopka v primeru Matjaž Kovačič proti Tini Čuček (POP TV) kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Kot je NČR zapisalo že v stališču, je novinarka poskušala pridobiti odziv pritožnika, ki ji ni želel posredovati dokazil, za katera ga je prosila. Zato je poskušala dokazila o njegovem znanju francoščine pridobiti na MZZ, kamor jo je napotil sam pritožnik. Da Matjaž Kovačič ni želel nastopiti pred kamero, je novinarka Tina Čuček v prispevku tudi navedla, z MZZ pa ji dokazil o njegovem znanju francoščine kljub večkratnim prošnjam dokazil niso posredovali. Novinarki pa ni nikakršnih dokazil o svojem znanju francoščine posredoval niti sam pritožnik.

Po oceni NČR novinarki zato ni mogoče očitati, da ni bila previdna, da bi se izognila napakam (1. člen KNS) oz. da ni poskušala pridobiti odziva tistih, ki jih hude obtožbe oz. informacije zadevajo (2. člen KNS). NČR ugotavlja kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa njegova naloga preverjati resničnosti trditev, kakršna je recimo trditev novinarke, ki v odgovoru na pritožbo trdi, da se je za to, da vsebine telefonskega pogovora ne bo objavila, posvetovala z urednico. Prav tako nihče razen pritožnika in novinarke ne more poznati oz. preveriti vsebine telefonskega pogovora, med katerim naj bi pritožnik nastop pred kamero zavrnil in novinarko po dokazila o znanju francoskega jezika napotil na MZZ.

Pritožnik meni tudi, da je NČR napačno razumelo pomen prispevka novinarke, ki da naj bi navedla, da je stari zakon o zunanjih zadevah zahteval 14-letno zaposlitev na ministrstvu. Ta navedba po mnenju pritožnika ni resnična, vendar pa naj bi bilo iz nje mogoče sklepati, da bo novi zakon, ki mu je Sindikat slovenskih diplomatov nasprotoval, omogočal, da do veleposlaniških mest pridejo tisti, ki niso vsaj 14 let zaposleni na MZZ. A kot je razvidno iz samega prispevka in iz odgovora novinarke, ta ni navedla, da »predlog o spremembi zakona zahteva, da so kandidati za veleposlaniška mesta 14 let zaposleni na MZZ, temveč da »sindikat diplomatov nasprotuje spremembi zakona, ker ta omogoča, da do veleposlaniških mest pridejo tisti, ki niso vsaj 14 let zaposleni na MZZ«. Novi zakon naj bi v delu, ki mu je sindikat, katerega vodja je pritožnik, nasprotoval, v nasprotju s starim zakonom omogočal, da izjemoma pridejo do veleposlaniških mest nekarierni diplomati.

Kot je NČR zapisalo že v stališču, novinarka tudi ni kršila 3. člena KNS, saj je z uporabo besedne zveze »menda ne govori francoščine« opozorila, da gre za nepotrjene informacije. 4. člena KNS novinarka ni kršila, saj je spoštovala željo treh virov, ki so želeli ostati anonimni.

Novinarsko častno razsodišče se za obnovo postopka odloči, kadar nova dejstva v bistveno drugačni luči prikažejo gradivo, ki ga je razsodišče uporabilo pri presoji. Zahteva po obnovi postopka ne prinašajo nobenih novih dejstev, zaradi katerih bi NČR znova presojalo o primeru.

v Ljubljani, 6. maja 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega Častnega razsodišča