Ivan Simič proti Jožetu Okornu, novinarju Dnevnika

Novinar je kršil 2. člen v točki 5, ni ga pa kršil v točkah 2, 4 in 6. Novinar ni kršil 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Članek je res napisan kot komentar, vendar morajo trditve v njem temeljiti na dejstvih, o katerih ima lahko novinar svoje mnenje. NČR je upoštevalo pritožnikova pojasnila in priloge k pritožbi, novinar je vse kršitve zanikal, vendar večino brez dejstvenih utemeljitev. NČR ni obravnavalo dopolnitve pritožbe, ker se ta ne nanaša na prispevek, ki je predmet pritožbe. NČR v vseh točkah ugotavlja, da novinar ni kršil 3. člena kodeksa, ker je iz prispevka razvidno, da gre za komentar, torej novinarjeva mnenja in ne za ugibanja.

1.

NČR meni, da v 1. točki ni bil kršen 1. člen, ker je dejstvo, da morajo predsedniki skrbeti za finančno stanje klubov.

2.

V tej točki novinar ni kršil 1. člena, ker ne gre za neresnico, ampak za način izražanja; vlada lahko pomeni neko vrhovno oblast, nogometna vlada pa vrhovno odločanje v NZS. Novinar tudi ni kršil 1. člena s trditvijo, da je izid glasovanja moralno hudo sporen, saj je to njegovo mnenje. Po mnenju NČR navedba o glasovalnem stroju ni huda obtožba, ampak se termin uporablja, kadar gre za predvidljiv izid glasovanja, zato tudi ni bil kršen 2. člen kodeksa.

3.

Po mnenju NČR novinar ni kršil 1. člena kodeksa s trditvijo, da je NZS najela kredit za preživetje, saj gre za metaforo, ki jo je novinar uporabil v komentarju.

4.

Na očitane kršitve kodeksa v tej točki je novinar odgovoril, da gre za opis stanja v slovenskem nogometu. Svojih trditev novinar sicer ni z ničimer utemeljil, vendar pa v komentarju le na splošno ugotavlja in logično sklepa, da je tajkunizacija zajela tudi vrh NZS. Novinar trditve tudi ne personalizira. NČR zato meni, da ne gre za neresnično informacijo in zato za kršitev 1. člena kodeksa in s tem tudi ne za hudo osebno obtožbo oziroma kršitev 2. člena kodeksa.

5.

Po mnenju NČR gre v tej točki za novinarjevo mnenje in interpretacijo zaslug za uspehe, ki je tokrat celo v nasprotju z njegovimi članki, napisanimi nekaj mesecev pred spornim komentarjem, vendar v tem ni prepoznalo kršitve.

Je pa novinar prekršil 1. člen kodeksa s trditvijo, da sta bila od februarja 2009 (ko je vodstvo NZS prevzel Simič) dva poskusa rušenja avtoritete Matjaža Keka. 1. člen zato, ker je podatek neresničen, saj se je prvi poskus rušitve zgodil leta 2007, torej v času prejšnjega vodstva NZS, o čemer je Jože Okorn napisal novembra in decembra 2007 pet člankov, in to odobravajočih. Tudi z drugim poskusom rušenja novo vodstvo NZS ne more biti povezano, saj je sam selektor Reja, ki naj bi bil v igri za Kekovo zamenjavo, junija lani, torej štiri mesece po Simičevem prevzemu predsedniške funkcije, v intervjuju za Ekipo izjavil, da se Slovenija zanj zanima kakšno leto. Če je izjava resnična, pomeni, da se je začelo z njim dogovarjanje v mandatu prejšnjega vodstva NZS, sicer pa Reja tudi zatrjuje, da se z vodstvom NZS ni nikdar dogovarjal. Tudi Simič je že junija, pol leta pred objavo spornega komentarja, zatrdil, da z Rejo ni bil nikdar v stikih in da je s Kekom zadovoljen, pa vendar je novinar zapisal, da sta bila dva poskusa rušitve od nastopa novega vodstva. V odgovoru novinar navaja, da mu je to potrdil sam Kek, česar pa v komentarju ni navedel. Ker je ta neresnična informacija tudi huda obtožba, novinar pa pred objavo ni skušal pridobiti pritožnikovega odziva (čeprav ga je ta v elektronski pošti pozival, naj ga pred objavami kaj vpraša), je kršil tudi 2. člen kodeksa.

6.

Po mnenju NČR je novinar s trditvijo, da je pritožnik družbo za davčno svetovanje, katere solastnik je, parkiral na Cipru, kršil 1. člen kodeksa, saj ima družba Simič in Partnerji d.o.o. sedež v Ljubljani na Parmovi 53. Namesto v sodnem registru, je novinar, kot je sam napisal, preverjal točnost informacije pri novinarskih kolegih iz gospodarske rubrike. NČR pa meni, da s tem ni kršil 2. člena, ker ne gre za hudo obtožbo.

7.

Novinar je v odgovoru napisal, da je navedel le dejstva, ta pa so, da je Zavrl iz podjetja, v katerem je bil direktor, dajal denar v blagajno NZS. Čeprav je iz priložene dokumentacije razvidno, da je prejšnji predsednik NZS prispeval iz državnega podjetja manj, kot s sponzorsko pogodbo prispeva novi predsednik iz svojega podjetja, NČR meni, da ne gre za kršitev 1. člena kodeksa, ker v zapisu ni neresnic. O tem, ali je novinar vedel za zaposlitve Zavrlovih sorodnikov na NZS in za druge bonuse prejšnjega predsednika, NČR ne presoja, sicer pa zamolčanje informacij ni kršitev 1. člena. Tudi glede nenavedbe Simiča kot sponzorja novinar ni kršil kodeksa, ker je komentar izšel pred podpisom sponzorske pogodbe.

8.

NČR meni, da novinar kljub objavi nepopolne informacije, saj ni napisal vzrokov, zakaj Simič ni mogel izpolniti predvolilne obljube o zmanjšanju števila podpredsednikov, ni kršil kodeksa, ker je dejstvo, da števila še ni zmanjšal. Novinar v odgovoru navaja, da je Simič zmanjšanje obljubil v programu do aprila 2009, vendar razsodišču tega dokaza ni priložil. Glede premij funkcionarjev na Balkanu, kar je za Simiča kršitev 1. člena kodeksa, novinar odgovarja, da je le opozoril na početje, na katerega niso imuni nekateri funkcionarji na Balkanu. Res ne ponuja nobenega dokaza za to, vendar tudi ne trdi, da se to dogaja v NZS, zato NČR meni, da ne gre za kršitev 1. člena.

9.

Po mnenju NČR novinar ni kršil 1. člena, saj je napisal, da kroži šala.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 16. julija 2010

Gojko Bervar, podprepredsednik Novinarskega častnega razsodišča

Ločeno mnenje v primeru Ivan Simič proti Jožetu Okornu, novinarju Dnevnika

NČR se je odločilo, da Jože Okorn ni kršil 1. člena v 3. točki ter 1. in 2. člena v 4. točki, ker da gre za komentar, v katerem novinar izraža svoje mnenje in poglede. Osebno menim, da lahko novinar izraža svoje mnenje, vendar le o dejstvih, ki jih lahko dokaže, česar pa Jože Okorn v svojem komentarju ni storil.

3.

Po mojem mnenju ni bistveno, kot se zdi pritožniku (čeprav je zares netočnost in bi po črki kodeksa lahko bila kršitev), da je novinar časovno napačno opredelil najem kredita. Napisal je, da je bil kredit najet tri mesece pred objavo komentarja, v resnici je bil najet mesec prej in pred objavo komentarja tudi že poplačan. Bistveno pa je – in zato je po mojem mnenju bil kršen tudi 1. člen -, da ni res, da je bil kredit najet za preživetje, kot trdi novinar. Preživetje pomeni, da NZS nima denarja za tekoče stroške in plače, v resnici pa je bil kredit najet samo za premije nogometašem kot spodbudo pred pomembno tekmo z Rusijo. Simič je to v pritožbi obširno pojasnil, medtem ko je novinar v odgovoru na poziv NČR pojasnil, da je NZS nesporno najela likvidnostni kredit, da pa ni navajal, kdaj, za koliko časa, za kaj so ga porabili, ker ni bilo prostora. Ni res, da ni napisal, kdaj so ga najeli, iz konteksta izhaja, da »pred tremi meseci«, ni res, da ni napisal, za kaj so ga porabili, ker je napisal »za preživetje«. Pri tako obširnem komentarju, ki je od začetka do konca naperjen proti predsedniku NZS Simiču, pa tudi ne vzdrži novinarjevo pojasnilo, da za dodatna pojasnila ni bilo prostora.

4.

Novinar je v 4. točki kršil 1. in 2. člen kodeksa. Napisal je, da je logično, da je nogometna tajkunizacija zajela tudi vrh NZS, za kar pa ni ponudil nobenih dokazov. »Logični« sklep izpelje iz »potem ko so se v slovenske klube z redkimi izjemami naselili grabežljivci«. Za obtožbo o tajkunizaciji vrha NZS bi novinar moral postreči s kakšnim dokazom, a ga v komentar ne napiše, in ker tudi v svojem odgovoru na poziv NČR tega ne dokaže, ampak NČR odpravi s preprostim, da gre za opis stanja v slovenskem nogometu, lahko menimo, da je informacija neresnična in zato kršitev 1. člena.

Preverjanje pri ljudeh, kako razumejo oznako tajkunizacija, pokaže, da jo dojemajo izrazito negativno, kot krajo, nepošteno bogatenje, goljufivo privatizacijo, in če novinar zapiše, da je vrh NZS zajela tajkunizacija, za kar pa ne ponudi dokazov, je to huda obtožba, za katero bi novinar moral pridobiti odziv tistih, ki jih obtožba zadeva. Ne glede na to, ali je mislil na celoten vrh ali samo na predsednika, bi moral pridobiti odziv, česar pa ni storil, zato menim, da je kršil tudi 2. člena kodeksa.

Nada Ravter