Boris Šustaršič in Nacionalni svet inv. org. Slo. proti Ani Turk in Gregorju Trebušaku (Kanal A)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Jasna Tepina, Alma M. Sedlar in Lea Širok (člani), je na seji 16. septembra 2010, v primeru Boris Šustaršič in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (zanju pooblaščenec Mramor Sorta in Holec, odvetniška družba d.o.o.) proti Ani Turk in Gregorju Trebušaku (Kanal A) razsodilo, da novinar Gregor Trebušak ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije, novinarka Ana Turk pa je kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Boris Šustaršič in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije proti Ani Turk in Gregorju Trebušaku (Kanal A)

Boris Šuštaršič in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju tožnik) navaja, da sta novinarja Kanala A, Ana Turk in Gregor Trebušak, v prispevku in napovednikih, ki so bili 6. maja 2010 objavljeni v oddaji Svet na Kanalu A, kršila 1., 2., 7. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam, svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti) naj bi kršila, ker sta v prispevku navedla, da:

– „…medtem ko Šuštaršič denar deli, ta isti denar tudi prejema in to kot predsednik društva“;

– „…denar nad katerim Šuštaršič bdi in o njem odloča, potem tudi dobi na račun svojega društva in tega denarja ni malo. Samo za letošnje leto so ga dobili 1,3 milijone evrov.“;

– „…Boris Šuštaršič o tem zaenkrat molči“.

Tožnik pojasnjuje, da so trditve nepreverjene in netočne. Denarja, pravi, ne deli predsednik društva distrofikov, to je, on osebno, temveč ga deli 30-članski svet FIHA, sam pa je eden od članov. Prav tako denarja ne prejema on osebno, temveč ga prejema Društvo distrofikov Slovenije, ki ni njegovo, saj mu zgolj predseduje.

2. člen (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) naj bi novinarja kršila, ker za navedbe, ki vsebujejo hude obtožbe na račun Borisa Šuštaršiča, nista poskušala pridobiti njegovega odziva.

Ob tem tožnik dodaja, da sta novinarja v prispevku navedla le, da „ga zaman iščejo na njegovem DDS“ in da „Boris Šuštaršič o tem zaenkrat molči“, kar po njegovem ne izpolnjuje zahtev 2. člena, saj naj bi novinarka Ana Turk nenapovedano prišla na sedež DDS, medtem ko je bil Boris Šuštaršič na službeni poti v tujini (Madrid) in ji torej ni mogel odgovoriti na morebitna vprašanja. Prav tako naj ga ne bi poskušali neposredno kontaktirati, denimo preko mobilnega telefona. Novinarka naj bi za številko mobilnega telefona vprašala šele nekaj dni zatem, ko je bila na sedežu DDS.

7. člen (novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov) sta novinarja po mnenju tožnika kršila:

– ko sta navajala, da „…Boris Šuštaršič ni samo glavni nadzornik Loterije Slovenije, torej nadzornik nad 21 milijoni evrov, ampak kot predsednik upravnega odbora nacionalnega sveta celo pisno tudi svetuje, kako se bo ta denar delil“.

Navedba, da je Boris Šuštaršič nadzornik nad 21 milijoni evrov, trdi pritožnik, ni točna, novinarja pa sta po njegovem zamolčala pomembno informacijo, da je Šuštaršič le eden od desetih nadzornikov Loterije Slovenije.

– v grafičnem prikazu z naslovom „Razlika je očitna: DDS 1,3 milijone evrov/865 članov; ZMSS 0,58 milijona evrov/2.100 članov“ pa tožnik meni, da iz grafičnega prikaza ni razvidna razlika med dvema različnima vrstama invalidnosti, zaradi česar DDS z manj člani dobi več sredstev od društva multiple skleroze. Neetično je, dodaja tožnik, da zdrava oseba daje tako pavšalne sodbe o dveh različnih oblikah bolezni, pri tem pa se očitno niti ne pozanima o značilnostih ene in druge bolezni ter posledično o obsegu pomoči in sredstev, ki jih potrebujejo distrofiki in oboleli za multiplo sklerozo.

20. člen (novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes…) pa naj bi novinarja kršila, ker je celoten prispevek – tako tožnik – zastavljen senzacionalistično, brez resnega namena korektnega in verodostojnega poročanja.

Novinarja Ana Turk in Gregor Trebušak se nista odzvala na poziv NČR, naj predstavita svoj pogled na očitane kršitve kodeksa.

SKLEP:

Novinar Gregor Trebušak ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarka Ana Turk ni kršila 1. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, je pa kršila 2. in 7. člen.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da novinar Gregor Trebušak ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. V napovedi prispevka je namreč vse trditve, ki jih pritožnik očita kot kršitve kodeksa, oblikoval na podlagi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Slednja je namreč ugotovila, da „situacija, v kateri je predsednik nadzornega sveta državne loterije, d.d., hkrati tudi predsednik nacionalnega združenja socialnega varstva, član sveta fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu, predsednik invalidskega društva ter državni svetnik, kaže na več medsebojno povezanih, prepletenih in odvisnih funkcij, kar predstavlja konflikt interesov v smislu 2. odstavka 1. člena Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 59/02) […], ki pravi, da bi se vsak delavec socialnega varstva moral vzdržati kakršnihkoli ravnanj, ki bi njega ali koga drugega neutemeljeno postavljala v boljši položaj, saj takšna ravnanja povečujejo korupcijsko tveganje, čeprav so skladna s pozitivno zakonodajo.“ (Pojasnilo št. 137, 5. 5. 2010, spletna stran KPK: http://www.kpk-rs.si/index.php?id=4&tx_ttnews[pointer]=2&cHash=95c8820f3c)

Novinarka Ana Turk v prispevku ni kršila 1. člena kodeksa, saj ni navajala napačnih informacij, temveč je po mnenju NČR na podlagi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije zgolj poskušala pojasniti konflikt interesov, do katerega je prišlo zaradi prepletanja medsebojno odvisnih funkcij Borisa Šuštaršiča.

Prav tako ni kršila 20. člena, saj se v prispevku ni ukvarjala z zasebnim življenjem pritožnika, temveč zgolj z njegovimi javnimi funkcijami.

Novinarka ni kršila 7. člena kodeksa s trditvijo „…Boris Šuštaršič ni samo glavni nadzornik Loterije Slovenije, torej nadzornik nad 21 milijoni evrov, ampak kot predsednik upravnega odbora nacionalnega sveta celo pisno tudi svetuje, kako se bo ta denar delil“, saj je podatek, da je Šuštaršič predsednik nadzornega sveta Loterije Slovenije, česar v pritožbi ni navedel, po oceni NČR v tem primeru pomembnejši od tega, da je le eden od desetih članov sveta, kar pritožnik navaja kot zamolčano dejstvo, saj ima predsednik zagotovo večji vpliv pri odločanju.

Novinarka pa je 7. člen kodeksa kršila, ko je z grafičnim prikazom primerjala razlike med dobljenimi sredstvi in številom članov Društva distrofikov in Združenja multiple skleroze Slovenije. Tako kot pritožnik, tudi NČR meni, da je takšen prikaz preveč posplošen, saj gre za dve različni obliki invalidnosti, med katerima ni mogoča primerjava zgolj na osnovi števila članstva v društvu in višini dobljenih sredstev.

Novinarka je kršila 2. člen kodeksa, ker za navedbe, ki vsebujejo hude obtožbe na račun Borisa Šuštaršiča, ni poskusila pridobiti njegovega odziva. To, da je bila na dan objave prispevka na sedežu društva distrofikov, kjer so ji povedali, da je službeno odsoten, po mnenju NČR ni dovolj, saj bi lahko še pred objavo prispevka poskusila kako drugače pridobiti njegov odziv.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 16. septembra 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča