Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jasna Tepina, Alma M. Sedlar, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 28. oktobra 2010 v primeru Gregor Jager proti novinarju časnika Slovenske novice Alešu Andloviču ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Gregor Jager proti novinarju Alešu Andloviču, Slovenske novice
Gregor Jager je na NČR vložil pritožbo zoper Aleša Andloviča, novinarja Slovenskih novic, zaradi članka z naslovom Auerjeva bomba za župana Kanglerja?, objavljenega v časniku Slovenske novice, 15. julija 2010. Kot trdi pritožnik, naj bi novinar kršil 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (novinar mora preveriti točnost zbranih informacij, svoje napake pa priznati in popraviti), ker je v članku zapisal, da »gre za propadajočega mariborskega podjetnika Gregorja Jagra, ki se je čez noč prelevil v okoljevarstvenika…« Pritožnik trdi, da je ta navedba izmišljena, kar po njegovem mnenju pomeni kršitev 1. člena novinarskega kodeksa, če pa jo je novinar dobil od tretje osebe, naj bi, ker ni informacije preveril, kršil 4. člen novinarskega kodeksa (Novinar mora, kadar je mogoče, navesti vir informacije. Javnost ima pravico poznati vir informacije, da bi lahko ocenila njen pomen in verodostojnost. Če sicer ni mogoče pridobiti informacije, se novinar lahko dogovori o anonimnosti vira.).
Prav tako naj bi novinar po pritožnikovem mnenju kršil 1. in deloma 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (novinar mora pri objavi informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo), ker je zapisal: »Tako naj bi pred časom prav v tej gramoznici v Dogošah poskušal nelegalno zakopati tri tone mesa za burek. Postalo je namreč oporečno, ko se je v Jagrovi pekarni pokvarila ena izmed hladilnic. Takrat o okoljsko ozaveščenem Jagru ni bilo ne duha ne sluha, zdaj pa je postal prvi zelenec mesta pod Pohorjem.« To, da naj bi Jager poskušal zakopati pokvarjeno meso za burek, je po mnenju pritožnika huda obtožba in bi novinar moral v članek vključiti njegov odziv na tako obtožbo. Pritožnik trdi tudi, da je informacija, da je šlo za meso, neresnična, šlo je, kot pravi, za burek, ki se je pokvaril, ker se je v podjetju pokvarila hladilna naprava. Poleg tega, trdi pritožnik, bureka ni imel namena zakopati, pač pa se je zgolj pozanimal, kje je mogoče pokvarjeno hrano deponirati. Dodaja tudi, da bi bilo takšno količino pokvarjenega bureka nesmiselno nelegalno zavreči, saj tako ne bi dobil povrnjenih stroškov iz naslova zavarovanja.
Pritožnik je tudi prepričan, da je avtor, ko je zapisal: »Takrat o okoljsko ozaveščenem Jagru ni bilo ne duha ne sluha…« navajal le svoje subjektivno mnenje o njem, ki da temelji na netočnosti zbranih informacij.
1., 2. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije naj bi avtor, tako je prepričan pritožnik, kršil tudi, ker je zapisal, da naj bi bil pritožnik med »samooklicanimi okoljevarstveniki…, ki so trdili, da je neznana črna snov …katran«. Pritožnik zagotavlja, da sam nikdar ni omenil, da naj bi zemlja vsebovala katran. Ker naj novinar ne bi navedel vira te, po pritožnikovih trditvah netočne informacije, naj bi kršil omenjene člene Kodeksa novinarjev Slovenije.
Novinar na pritožbo ni odgovoril.