Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Alma M. Sedlar in Lea Širok (člani), je na seji 6. januarja 2011 v primeru družba G7 proti Urošu Slaku, Juretu Tepini in Gregorju Trebušaku (Kanal A) ugotovilo, da sta voditelj in novinar kršila Kodeks novinarjev Slovenije, odgovorni urednik pa kodeksa ni kršil. Davorin Koron in Nina Jerman sta glasovala proti razsodbi in k njej napisala ločeno mnenje. Jasna Tepina se je izločila iz razprave in odločanja o primeru.
Primer: Družba G7 proti voditelju oddaje Urošu Slaku, novinarju Juretu Tepini in odgovornemu uredniku Gregorju Trebušaku, Kanal A
Družba G7 se je pritožila zaradi prispevka o varovanju poligona 208 in skladišča v Povhovi jami pri Pivki, ki je bil objavljen 9. junija 2010 v oddaji Svet na Kanalu A.
Urošu Slaku očita, da je z oceno, da je G7 »enkrat že popolnoma zatajil« pri varovanju poligona 208 in skladišča v Polhovi jami pri Pivki kršil 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa), saj kljub hudi obtožbi ni niti poskušal pridobiti odziva družbe G7, pri objavi nepotrjene informacije oziroma ugibanja pa ni opozoril, da gre zgolj za ugibanje. Da voditeljeva trditev ne drži, so zapisali v pritožbi, dokazuje zapisnik Inšpektorata RS za notranje zadeve, ki potrjuje, da je družba G7 svoje naloge pri varovanju poligona 208 in skladišča v Povhovi jami pri Pivki opravila skladno s pogodbo, korektno in strokovno.
Jure Tepina naj bi kršil 1., 2. in 3. člen kodeksa. 1. člen naj bi kršil, ker svojih napak – četudi so bile te nenamerne – ni priznal in popravil, zahtevek po objavi popravka je bil namreč zavrnjen. 2. člen naj bi kršil, ker kljub hudim obtožbam na račun družbe G7, »ki manjšajo ugled družbe v javnosti in ogrožajo njeno poslovanje«, ni poskušal pridobiti odziva družbe G7. V pritožbi pojasnjujejo, da je novinar v prispevku predstavil, da je družbo G7 za malomarno varovanje poligona in skladišča okrivilo Ministrstvo za obrambo, a ob tem družbi G7 ni dal priložnosti za predstavitev njene plati zgodbe. G7 nadalje navaja, da novinar v prispevku namiguje, da poligon še vedno ni ustrezno varovan (ko se je sprehajal po območju, se ni sprožil alarmni sistem ), ob tem pa, dodajajo, ni preveril dejstev, »ki so ključna za oceno kakovosti in strokovnosti« dela G7. Območje, po katerem se je sprehajal novinar, namreč »sploh ni bilo varovano s protivlomnim sistemom, kot je predpostavljal ali ugibal novinar«. S tem naj bi kršil 3. člen kodeksa.
Gregor Trebušak naj bi kršil 1. člen, ker ni objavil popravka, čeprav je poznal vsebino omenjenega zapisnika Inšpektorata RS za notranje zadeve, in 7. člen kodeksa, ki novinarja zavezuje, da ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov.
Uroš Slak in Gregor Trebušak na poziv NČR nista odgovorila. Jure Tepina se je odzval z izčrpnim odgovorom, v katerem je vse obtožbe zanikal.
Jure Tepina je v odgovoru pojasnil, da v redakciji kot novinar na napoved prispevka in na delo Uroša Slaka nima nobenega vpliva. To je družbi G7 pojasnil in se ji opravičil za morebitni napačni vtis, ki je po njegovem mnenju lahko nastal le zaradi voditeljeve napovedi. V svojem prispevku – tako zatrjuje – družbe G7 nikjer ne krivi za vlom v poligon 208. Nasprotno, poudarja, MORS je tisti, ki še vedno trdi, da je G7 kriv za vlom, hkrati pa z njimi sklepa pogodbe. Sam se sicer zaveda, da po pregledu celotnega bloka z napovedmi, prispevkom in vklopom nastane vtis, da tudi njegov prispevek napada G7, a to po njegovem ne drži. Ob tem poudarja, da je sam v vklopu povedal, da bi se družba G7, če na razpisu ne bi bila izbrana, lahko pritožila, ker je vse potekalo po zakonu. Kršitev 1. člena, ki novinarja zavezuje, da mora napako popraviti, zavrača, kajti na Kanalu A je ta možnost izključno v rokah urednika. Kršitev 2. člena zavrača, ker da G7 kljub temu, da MORS še vedno uporablja G7 za grešnega kozla, svojega imena ni nikoli zaščitila s tožbo ali javno demantirala stališč MORS. Ob tem novinar navaja, da je G7 pred objavo tega prispevka svojo stran zgodbe že večkrat pojasnjevala v drugih medijih.
Novinar zatrjuje, da obtožba v prispevku, da objekt ni ustrezno varovan, leti na MORS; če pa ga ni potrebno varovati, pogodba s katerim koli podjetjem pomeni zapravljanje davkoplačevalskega denarja. In na to je opozoril. K temu dodaja, da njegova zgodba ni bila zgodba o vlomu, temveč zgodba o dvoličnosti ministrstva za obrambo, zato je na obtožbe odgovarjalo MORS. Odziva družbe G7 ni iskal, ker so odgovore o svoji krivdi po vlomu večkrat predstavili v javnosti in naj bi bili po njegovem splošno znani.
Glede očitane kršitve 3. člena je novinar poudaril, da ni niti predpostavljal niti ugibal, ali je bil objekt varovan s protivlomnim sistemom, temveč je jasno povedal, da je »tihi alarm /v IT tonu se sliši pisk alarma/ le opozorilni ton polnih sončnih baterij«.
Novinar je NČR izčrpno predstavil tudi razloge za pripravo prispevka o tej temi. Med drugim je izpostavil, da MORS ob vlomu leta 2009 ni priznalo svoje krivde, prav tako pa ni pojasnilo vloge in krivde G7. Ministrica Jelušič ni nikoli preklicala svojih izjav o odgovornosti G7, čeprav je bilo »kasneje iz inšpekcijskega nadzora razvidno, da je MORS kršil pogodbo z adaptacijo objekta in z neobveščanjem pogodbenega partnerja o delu v skladišču«. Tudi iz pogovora z Alešem Silo na MORS, ki je dejal, da lahko G7 še vedno postavijo na črno listo podjetij, je dobil vtis, da je v očeh MORS G7 še vedno kriva za vlom. Novinar še meni, da ni pošteno, da G7 primer razčiščuje na ramenih novinarjev, potem ko so ti razkrili dvoličnost njihovega naročnika, ob tem pa tudi obžaluje, da se ni močneje boril za drugačno napoved voditelja.
Sklep: Uroš Slak je kršil 2. člen, ni pa kršil 3. člena kodeksa.
Obrazložitev:
Uroš Slak je v napovedi k prispevku zatrdil, da so v družbi G7 »enkrat že popolnoma zatajili« pri varovanju poligona 208 in skladišča v Polhovi jami pri Pivki. Hude in – kot je razvidno iz ugotovitev pristojnega inšpektorata – neresnične obtožbe ni preveril ali jo vsaj dopolnil s pojasnili družbe G7. S slednjim je kršil 2. člen. Očitek o kršitvi 3. člena je s tem brezpredmeten.
Sklep: Jure Tepina ni kršil 1. in 3. člena kodeksa, kršil pa je 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev:
Glede na novinarjeve informacije oziroma na poznavanje organizacije dela na Kanalu A NČR verjame, da novinar ni imel možnosti, da bi zagotovil objavo popravka, ki ga je poslala družba G7; objavo popravka je zavrnil odgovorni urednik. Novinar sam družbe neposredno in nedvoumno ni obtožil slabega dela, takšne napačne trditve za razliko od voditelja ni izrekel. V prispevku pove, da bi družba lahko državo tožila, če ne bi bila izbrana na razpisu, saj »G7 ni bil jasno uvrščen na črno listo in je zaradi tega vse po zakonu«. Iz odgovora novinarja je tudi razvidno, da se je družbi G7 opravičil zaradi morebitnega vtisa ob gledanju prispevka, da so krivi za vlom oziroma slabo varovanje poligona 208 in skladišča, v odgovoru pa obžaluje, da se ni močneje boril za drugačno voditeljevo napoved. NČR je zato presodilo, da ni kršil 1. člena kodeksa.
Kršil pa je 2. člen. NČR ugotavlja, da je novinar s celotnim prispevkom, zlasti z izbiro in montažo za družbo G7 obremenilnih izjav nastopajočih, in z javljanjem s terena pri gledalcih pustil vtis, da G7 v obravnavanem primeru ni soliden izvajalec. Pri manipulaciji je sodeloval tudi voditelj oddaje, toda novinarja to ne odvezuje odgovornosti za lastno delo. Tako novinar kot urednik in voditelj so vedeli, da je pristojni inšpektorat potrdil, da je družba G7 svoje delo opravila v skladu s pogodbo, vendar o tem gledalec v oddaji ne izve ničesar. Argument, da je družba svojo vlogo pri vlomu v javnosti večkrat pojasnila že sama, novinarja ne odvezuje odgovornosti, da v prispevku, ki se dotika očitkov o malomarnem varovanju družbe in s tem njenega poslovnega ugleda, gledalce seznani s celovito resnico, temveč jih, nasprotno, pusti v veri, da družba svojega dela ni opravila korektno. V svoj prispevek novinar ni vključil nobene izjave predstavnikov G7 ali vsaj povzetka te, vključil pa je dve izjavi poslanca Jožefa Jerovška, ki je povedal, da je G7 nesolidni izvajalec in da bi moral kot izvajalec priti na črno listo ministrstva za obrambo. Vključil je tudi izjavo ministrice Jelušičeve, ki je bila kritična do družb za varovanje, Igorja Nereda z MORS, ki je povedal, da »slabe izkušnje iz preteklosti, sumi ali medijski napadi« ne morejo biti razlog, da se neko podjetje izloči iz postopka, s čimer je gledalec izvedel, da G7 zakona sicer ni kršil, je pa imelo ministrstvo z njim »slabe izkušnje«, kar je še utrdilo vtis o nesolidnosti družbe G7. Ko se je novinar javil s terena – gledalca je seznanil s tem, da se je mogoče tudi danes po »mili volji« sprehajati po poligonu, »pa tega nihče ne ve, tihi alarm skladišča pa je le opozorilni ton polnih sončnih baterij,« je takoj zatem v prispevek vključil že omenjeno izjavo Jerovška, da bi moral G7 kot nesoliden izvajalec priti na črno listo. Gledalec je spet dobil vtis, da se G7 v tem primeru ni izkazal kot solidna firma. S trditvijo na koncu prispevka, da »G7, v kolikor, ker ni bil jasno uvrščen na črno listo (…)« novinar ta vtis, morda nehote, še poglobi, čeprav hkrati pove, da je bilo »vse po zakonu«.
NČR opozarja, da vse pogosteje prihaja do primerov, ko voditelj s svojimi napovedmi in vložki v bistvu posega v novinarjevo poročanje, kar lahko pripelje do napačnega vtisa pri gledalcu oziroma poslušalcu.
NČR meni, da bi novinar svoje delo opravil v skladu s kodeksom, če bi v prispevek vključil odziv G7 na hude obtožbe o malomarnem varovanju, s čimer bi gledalcu dopustil možnost, da si o delu G7 ustvari pravo podobo.
3. člena kodeksa novinar ni kršil, saj o tem, ali je območje sedaj tehnično varovano, ni ugibal, temveč je jasno povedal, da objekt ni varovan s protivlomnim sistemom.
Sklep: Gregor Tebušak ni kršil 1. in 7. člena kodeksa.
Obrazložitev:
Pritožb zaradi neobjavljenih popravkov, kar G7 očita odgovornemu uredniku Gregorju Trebušaku, NČR ne obravnava. Pravico do popravka, na katero se sklicuje G7, opredeljuje zakon o medijih.
7. člena urednik ni kršil, saj pri pripravi prispevka ni neposredno sodeloval in torej ni mogoče dokazati, da bi kakšno informacijo namerno zamolčal.
Obnova postopka:
Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.
v Ljubljani, 3. februarja 2011
Gojko Bervar, podpredsednik Novinarskega častnega razsodišča
Ločeno mnenje k razsodbi v primeru Družba G7 proti voditelju oddaje Urošu Slaku, novinarju Juretu Tepini in odgovornemu uredniku Gregorju Trebušaku, Kanal A
Novinarsko častno razsodišče (NČR) je v primeru Družba G7 proti voditelju oddaje Urošu Slaku, novinarju Juretu Tepini in odgovornemu uredniku na Kanalu A Gregorju Trebušaku z večino glasov prisotnih članov razsodilo oziroma izreklo stališče, da je novinar Tepina kršil 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Z odločitvijo NČR v tem delu se ne strinjava.
2. člen kodeksa od novinarja zahteva, da mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Novinar Jure Tepina v svojem delu prispevka ne omenja hudih obtožb na delo G7, kar priznava tudi NČR, ko v obrazložitvi, da ni kršil 1. člena, med drugim zapiše: »Novinar sam družbe neposredno in nedvoumno ni obtožil slabega dela, takšne napačne trditve za razliko od voditelja ni izrekel.«
V obrazložitvi, da je novinar kršil 2. člen, pa razsodišče »ugotavlja, da je novinar s celovitim prispevkom, zlasti z izbiro in montažo za družbo G7 obremenilnih izjav nastopajočih, in z javljanjem s terena pri gledalcih pustil vtis, da G7 v obravnavanem primeru ni soliden izvajalec.« Takšna obrazložitev v ničemer ne argumentira kršitve po 2. členu, ki temelji, kot rečeno, na informaciji o hudi obtožbi. Sam novinar v svojem odgovoru dopušča možnost, da je prišlo v javnosti do napačnega vtisa, kar pa pripisuje okoliščinam, v katerih dela, in na katere ne more vplivati. Toda ali je »vtis, da G7 v obravnavanem primeru ni soliden izvajalec« na ravni hude obtožbe? Meniva, da ni.
Strinjava se z odločitvijo NČR v tistem, delu, ko ugotovi, da je voditelj oddaje Uroš Slak kršil 2. člen, saj na hudo obtožbo ni poiskal odziva vpletenega. S tem je novinarja, ki je v živo poročal s terena, spravil v zadrego in to bi moralo NČR upoštevati. Tudi sicer opažamo, da vse pogosteje prihaja do primerov, ko voditelj s svojimi napovedmi in z vložki v bistvu posega v novinarjevo poročanje. Kot kaže, se bodo morali novinarji na to možnost pripraviti. V obravnavanem primeru bi bilo primerno, da bi novinar Jure Tepina vendarle sporočil javnosti sicer znano informacijo, da je bilo podjetje G7 oprano krivde za očitani dogodek.
Davorin Koron, Nina Jerman