Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Špela Šipek, Lea Širok (člani), je na seji 3. februarja 2011 v primeru Milica Simonič Steiner proti Tomažu Klipšteterju ugotovilo, da novinar ni kršil 1., 2., 3., 8. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, je pa kršil 7. člen. Ranka Ivelja se je izločila iz odločanja.
Primer: Milica Simonič Steiner proti Tomažu Klipšteterju (Dnevnik)
Milica Simonič Steiner, direktorica Mestne uprave Maribor (poslej MOM), je na NČR vložila pritožbo, ker je po njenem mnenju Tomaž Klipšteter, novinar Dnevnika, v članku Mariborska občina oddala milijonski posel fantomski firmi, ki ni oddala ponudbe, objavljenem v Dnevniku 19. junija 2010, kršil preambulo ter 1., 2., 3., 7., 8. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Po mnenju pritožnice je neresnica že informacija v naslovu članka, da je MOM oddala posel neki fantomski firmi, ki ni oddala ponudbe, nato pa novinar to trditev ponavlja v članku, ob tem pa tudi, da so si občinarji prizadevali, naj bi gradnjo novega doma starostnikov pridobila prijateljska gradbinca MTB in Stavbar Gradnje, in da je posel dobila firma, ki ni dvignila razpisne dokumentacije in ne oddala ponudbe.
Pritožnica trdi, da je novinar kršil 1. člen, ker ni preveril resničnosti informacij, 3. člen, ker ni poskušal pridobiti odziva oz. pojasnila vpletenih, in preambulo.
Pritožnica namreč zatrjuje, da posla ni oddala MOM, ampak je investitor samostojna pravna oseba družba Dom pod Gorco d. o. o., po katere pooblastilu je družba ZIM d. o. o. februarja 2010 pripravila razpisno dokumentacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za dom starostnikov, oskrbovana stanovanja, kapelico in komunalno infrastrukturo. Družba ZIM naj bi bila po lastni presoji povabila k oddaji ponudb osem ponudnikov: Konstruktor VGR d.o.o., MTB d. o. o., Granit d. d., Stavbar gradnje d. d., CPM d. d., GP Ptuj d. o. o., Cesto gradnje Maribor d. o. o. in PGGH d. o. o. V celoti so se na razpis odzvali trije: Konstruktor VGR d. o. o., Granit d. d. in Stavbar Gradnje d. o. o., slednja sta pa v svojo ponudbo kot poslovodečega vključila družbo Velt-Stavbar d. o. o. Sestavni del ponudbe konzorcija je dogovor o oddaji skupne prijave na razpis, ki vsebuje izrecne določbe o skupni odgovornosti članov konzorcija do naročnika, posebno določbo o solidarni odgovornosti članov konzorcija za obveznosti, o medsebojni delitvi dela po vrsti del, in pooblastilo družb GP Ptuj d. o. o. in Stavbar Gradnje d. o. o. družbi Velt-Stavbar d. o. o., da v njunem imenu in za njun račun podpiše ponudbo in gradbeno pogodbo. Konzorcijsko ponudbo povabljenih ponudnikov je komisija ocenila kot najugodnejšo, zato je bil konzorcij izbran za izvajalca. Kot instrument zavarovanja za dobro izvedbo del je konzorcij družbi Dom pod Gorco kot naročniku predložil ustrezno bančno garancijo.
Kršitev 2. in 8. člena je pritožnica prepoznala v podnaslovu »Obstaja utemeljen sum, da naj bi župan in nekateri drugi uradniki mariborske občine zlorabili svoj položaj.«
2. člen naj bi bil kršil, ker je informacija zanjo huda obtožba, novinar pa ni skušal pridobiti odziva tistih, ki jih obtožba zadeva, 8. člen pa, ker je informacijo zapisal kot »svojo trditev«, ne pa kot oceno preiskovalnega sodnika. S tem po njenem mnenju »celotno zadevo ponareja« in zavaja bralca, ki ne ve, na kaj oz. koga avtor opira svojo trditev. S tem je po njenem mnenju prekoračil svoje pristojnosti, saj da ni pristojen za opredeljevanje, ali obstaja utemeljen sum za določeno kaznivo dejanje. Hkrati pritožnica priznava, da je v članku napisano, da je >obstoj suma
Kršitev 1. člena je pritožnica prepoznala v tem, da novinar informacije ni preverjal (čeprav je imel to priložnost na novinarski konferenci), saj je namesto osmih podjetij, ki so bila povabljena k dvigu razpisne dokumentacije, v članku naštel samo pet (Stavbar, MTB, Konstruktor VGR, PGGH in Granit). Kršitev 1. člena je zanjo tudi, ker brez pojasnil vpletenih navaja iz dokumenta dežurnega preiskovalnega sodnika, da naj bi podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči podjetju Dom pod Gorco podelilo brezplačno služnost, da naj bi bilo podjetje nezakonito oproščeno plačila komunalnega prispevka, vrednega 300.000 evrov, da so pri ustanovitvi družbe Dom pod Gorco postopali nezakonito, pri odsvojitvi premoženja občine, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka ter pri nudenju poroštva družbi Dom pod Gorco v višini 13,8 milijona evrov za dolgoročno posojilo, najeto pri NKBM.
S tem naj bi bil kršil preambulo in 7. člen, ker naj bi bil zamolčal pomembne informacije, ki jih je dobil na novinarski konferenci. Te pa so: da je družba Dom pod Gorco februarja 2010 občini plačala komunalni prispevek, za kar da obstajajo dokumenti, da Domu niso dali poroštva, da pri ustanovitvi družbe niso postopali nezakonito, saj da so bili vsi postopki ustanovitve in dokapitalizacije skladni z zakonodajo, za kar da prav tako obstaja dokumentacija, ki sta jo župan in pritožnica predstavila na novinarski konferenci pred objavo spornega članka. Tam so novinarjem razdelili konto kartice kot dokaz, da je bil komunalni prispevek plačan. Novinar naj bi po njenem mnenju že v naslovu napačno povzel novinarsko konferenco.
Po mnenju pritožnice pa je s celotnim člankom kršil tudi 15. člen, saj naj bi bil z njim kompromitiral tako svoje dobro ime kot ime celotne novinarske skupnosti.
Novinar v odgovoru na pritožbo očitke o kršitvah zavrača in poudari, da pritožnica v nasprotju z njej običajno prakso ni nikdar zahtevala popravka ali demantija.
Svoje trditve v članku utemeljuje z dejstvi, da je bilo dotlej objavljenih v medijih že veliko člankov o tem, na kako sporen način je družba VELT-Stavbar dobila 4,7 milijona evrov vreden posel, čeprav gre za podjetje praktično brez zaposlenih in z minimalnim kapitalom. Se pa za to firmo skrivata MTB in Stavbar Gradnje, ki, glede na to, da sta v postopku prisilne poravnave, neposredno tega posla ne bi mogla dobiti. Zatorej je po njegovem mnenju pridevnik fantomski ustrezen.
Dom pod Gorco je res samostojna pravna oseba, a je to le izgovor pritožnice, saj je občina njegov 75-odstotna lastnica, 25-odstotni lastnik pa je Občinski stanovanjski sklad; lastnika iz svojih virov financirata gradnjo doma, družbo Dom pod Gorco pa sta ustanovila samo za potrebo gradnje. Torej gre za občinski posel in so navedbe v članku točne.
Dejstvo, da je občina oddala posel podjetju, ki sploh ni oddalo ponudbe, je ugotovila policija z zbiranjem dokazov in obvestil, kar je zapisano v odredbi preiskovalnega sodnika, da se na MOM zasežejo dokumenti.
Zanika, da je objavljal nepreverjene informacije, saj jih je črpal iz uradnega dokumenta preiskovalnega sodnika, točnost pa potrjuje tudi pritožnica, ko je napisala, da sta ponudbo dala GP Ptuj (ki je del skupine MTB) in Stavbar Gradnje. Velt Stavbar torej ni oddal ponudbe.
Zanika očitek, da je predstavil enostransko videnje zadeve, saj da so v članku izčrpno objavljena stališča župana v zvezi z utemeljenimi sumi policije.
Zanika tudi, da bi s podnaslovom kršil 2. člen kodeksa, saj je nastala informacija na podlagi ugotovitve pristojnega pravosodnega organa, torej ne gre za avtorjevo opredelitev.
Tudi podatek o tem, katera podjetja je povabil ZIM h dvigu dokumentacije, je, pravi, črpal iz omenjenega uradnega dokumenta, župan in pritožnica pa na novinarski konferenci temu seznamu nista ugovarjala. Iz seznama izpuščeni podjetji v tej zgodbi nista pomembni in zaradi tega bralci niso dobili zavajajoče informacije. Bistveno v zgodbi je edino to, da Velt-Stavbar ni dvignil razpisne dokumentacije, najugodnejšo ponudbo pa je oddalo podjetje Granit. Tega podatka pa pritožnica ni izpodbijala.
Glede kršitve, ker naj ne bi poskušal pridobiti izjav vpletenih v delu, ko je zapisal, da naj bi javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči podjetju Dom pod Gorco podelilo brezplačno služnost in da naj bi bilo to podjetje oproščeno plačila komunalnega prispevka v višini 300.000 evrov: tudi to je v odredbo zapisal preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, kot tudi, da naj bi postopali nezakonito pri ustanovitvi družbe Dom pod Gorco, pri odsvojitvi premoženja občine, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka ter pri nudenju poroštva za posojilo. Zaradi vsega tega obstaja po njegovi oceni utemeljen sum, da naj bi župan in nekateri drugi uradniki MOM zlorabili svoj uradni položaj in pravice.
Ker je več kot polovica članka namenjena pojasnilom župana in pritožnice na novinarski konferenci, novinar zavrne očitek, da ni pridobil mnenja vpletenih. V članku je tudi napisal Kanglerjevo izjavo, izrečeno na novinarski konferenci, da ne pozna podrobnosti okoliščin, v katerih je Stavbar prišel do posla, da pa je prepričan, da so bili vsi postopki izvedeni zakonito. Ni pa znal odgovoriti na vprašanje Dnevnika (Tomaža Klipšteterja), ali je Velt-Stavbar zmogel pridobiti bančno poroštvo, kot tudi ne na vprašanje, zakaj ni Dom pod Gorco oddal posla »na ključ«, kot je običajno, ampak »na izmero«, ki dopušča sklepanje naknadnih aneksov z izvajalcem.
Novinar zanika pritožničino trditev, da je napačno povzel vsebino novinarske konference, saj je njene in besede župana korektno citiral in ni zamolčal nobenega pomembnega dejstva. Pravi tudi, da pritožnica svojih trditev o kršitvah ni podkrepila z nobenim dokazom, denimo s citatom iz magnetograma, ki ga, glede na to, da vse novinarske konference snemajo, na občini gotovo imajo.
Novinar zanika tudi kršitev 15. člena, saj s člankom naj ne bi bil kompromitiral svojega in novinarske skupnosti dobrega imena.
Zaradi nekaterih nejasnosti, predvsem glede plačila komunalnega prispevka, za katerega pritožnica v pritožbi ni priložila dokaza, je NČR 2. decembra 2010 izvedlo javno obravnavo, ki sta se je udeležila pritožnica in novinar.
Pritožnica je predložila »kontno kartico«, ki so jo na tiskovni konferenci, s katere je novinar poročal, razdelili vsem novinarjem in iz katere je razvidno, da je družba Dom pod Gorco 10. februarja 2010 plačala komunalni prispevek v višini 253.944,10 evra. Glede ustanovitve Doma pod Gorco in izbire izvajalca je ponovila, kar je napisala že v pritožbi, zadeve pravno razložila in vztrajala pri očitku o novinarjevih kršitvah kodeksa. Na tiskovni konferenci naj bi bila povedala, da MOM Domu pod Gorco ni dala poroštva za najem kredita, ampak le soglasje k zadolžitvi, da Dom ni bil oproščen plačila komunalnega prispevka ter da mu MOM ni nezakonito podelila služnostne pravice. Misli, da so na novinarski konferenci posredovali dovolj podatkov, novinar pa je imel možnost tudi vprašati.
Novinar je vztrajal pri tem, da ni bila kršena pravica MOM do podajanja druge plati, da je zapisal vse, kar je g. Kangler povedal, in da se je ta vseh točkah izjasnil.
Pove, da je na tiskovni konferenci res prejel tudi kontno kartico kot dokaz, da je bil plačan komunalni prispevek, vendar s tem ni imel »kaj dosti početi«, ker da gre samo za neko številko. Zanj da tak »cetel« ni dokaz, takšno excel datoteko da si lahko natisne tudi sam. Ker sta napisana dva zneska, 300.000 in 253.000, ne ve, kateri je pravi, mogoče je bil znesek celo 550.000, pa so plačali samo 250.000. Ker tega v tistem trenutku ni vedel, mu je bila idealen argument izjava župana, da ni bistveno, ali je bil komunalni prispevek plačan.
Pritožnica je po novinarjevem pojasnilu razumevanja kontne kartice dodala, da sta z županom na tiskovki »jasno in glasno« povedala, da je bil komunalni prispevek plačan, kar so dokazali s kontno kartico, ki ni dokument spisan v excelu in ponarejen, saj so na njem tudi drugi podatki o plačnikih z datumi, postavke »saldo« in »kredit«, ter ponovno povedala, da bi lahko novinar o dejansko vplačanem znesku vprašal. Na tiskovki naj bi bila povedala, da Dom pod Gorco za oprostitev plačila komunalnega prispevka v zakonu nima podlage, zato je pripevek plačal, vendar njenih besed novinar ni povzel, župan pa je povedal, da je bila medicinska fakulteta tega plačila oproščena, ker je za to podlaga v zakonu.
V javni obravnavi se je tudi razčistilo, kakšna je vloga MOM – poleg ustanovitve – v Domu pod Gorco. Neposredno res ne odločajo, družba ima svojega direktorja in tričlanski nadzorni svet, iz katerega sestave pa je očitno, da vodijo vse niti na MOM: en član NS je z MOM, drugi iz Občinskega stanovanjskega sklada, katerega 100-odstotna lastnica je MOM, tretji, tako rekoč neodvisen, pa je predstavnik zaposlenih v Domu, ki sta ga ustanovila MOM in Občinski stanovanjski sklad.
Pritožnica je povedala, da se še niso odločili, ali bodo novinarja tožili na sodišču. V tem primeru bo NČR z razsodbo oz. z njeno objavo počakalo do konca kazenskega postopka.
NČR je udeleženca pozvalo, da se opredelita do možne poravnave. Do poravnave ni prišlo, ker je pritožnica zahtevala, da se novinar javno opraviči, česar ta ni bil pripravljen storiti, bi pa bil pripravljen narediti intervju o tej temi, s čimer pa se ni strinjala pritožnica. S tem je bila javna obravnava zaključena.