Traffic Design proti Nuši Lesar in Gregorju Trebušaku (Kanal A)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Alma M. Sedlar in Nina Jerman (člani), je na seji 10. marca 2011 v primeru Traffic Design proti Nuši Lesar in Gregorju Trebušaku (Kanal A) ugotovilo, da sta kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Traffic Design, zanj direktorica Mojca Novak Kastelic in odvetniška pisarna Mužina in Partnerji, proti Nuši Lesar in Gregorju Trebušaku (Kanal A)

Pritožnik novinarki Nuši Lesar očita, da je v prispevku Drugi sporni posli v zvezi z vodjo Pahorjevega kabineta Simono Dimic v oddaji Svet na Kanalu A 21. 10. 2010 objavila neresnične in izmišljene trditve. V prispevku, ki je nadaljevanje prispevka, objavljenega 28. 4. 2010, namreč novinarka trdi, da je podjetje Traffic Design dobilo 8-milijonski posel za namestitev informacijske tehnologije na štajerskem avtocestnem kraku zato, ker je njegov lastnik stric Simone Dimic. Prav tako novinarka v prispevku trdi, da je komisija za preprečevanje korupcije v zvezi z ravnanjem Simone Dimic sprožila že več postopkov in da je ista komisija, ko jo je še vodil Drago Kos, preiskovala sporno Darsovo oddajo posla Traffic Designu.

V resnici Traffic Design tega posla ni nikoli pridobil, saj je državna revizijska komisija Darsovo odločitev o izbiri Traffic Designa kot najugodnejšega – za 600.000 evrov cenejšega – ponudnika na podlagi pritožbe enega od konkurentov razveljavila. Dars pa je potem 4. 5. 2010 razveljavil tudi celoten razpis. Pritožnik prilaga široko obrazložen sklep Državne revizijske komisije, iz katerega je razvidno, da se je za to odločila zaradi neizpolnjevanja le enega od pogojev iz seznama očitkov,ki jih je na komisijo naslovil njihov konkurent, in sicer neizpolnjevanje pogoja o razponu temperatur, znotraj katerega bi morale njihove kamere delovati. Pa še na to so v Traffic Designu opozorili sami s pristavkom, da bi morale biti kamere vgrajene v ohišja. Državna revizijska komisija v istem poročilu, ki je bilo izdano 8. 3. 2010, tudi zavrača očitek pritožnika na odločitev, da je podjetje Traffic Design pri tem poslu imelo prednost, češ da DARS pri prvotni izbiri ni ravnal diskriminatorno in neenakopravno do drugih ter da so obtožbe konkurenčnega podjetja pri razpisu pavšalne in v ničemer konkretizirane.

Simona Dimic, še pravi pritožnik, ni bila nikoli zaposlena v Traffic Designu in je njena življenjska pot potekala neodvisno od podjetja. Sorodstvene zveze še ne pomenijo, da nekdo s podjetjem tudi poslovno sodeluje ali da te povezave zlorablja, kot je mogoče razumeti prispevek v Svetu na Kanalu A. Po javno dostopnih informacijah je komisija za preprečevanje korupcije v zvezi s tem razpisom vodila le en postopek, v katerem je izdala načelno mnenje, ki zadeva zgolj nepopolnost vloge.

Na oba prispevka je družba Traffic Design vložila zahtevo po popravku, obakrat je bila zahteva zavrnjena na vnaprej pripravljenem formularju, torej brez resne obrazložitve zavrnitve. Po mnenju pritožnika je novinarka kršila 1. in 7. člen kodeksa. Ker ni poskušala pridobiti odziva tistih, ki jih informacije, ki so hude obtožbe, zadevajo, je kršila tudi 2. člen. Kršena naj bi bila tudi 3. člen kodeksa, saj v prispevku niso opozorili, da gre za nepotrjene informacije in 11. člen, saj informacije niso ločene od komentarja.

Kršitve istih členov pritožnik očita tudi uredniku Gragorju Trebušaku, ki mu očita tudi, da ni objavil dveh zahtevanih popravkov.

Nuša Lesar in Gregor Trebušak na pritožbo nista odgovorila niti nista pojasnila svojih ravnanj.

SKLEP:

Nuša Lesar je kršila 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 7. in 11. člena. Gregor Trebušak je kršil 1. člen, ne pa 2., 3., 7. in 11. člena kodeksa.

Obrazložitev:

NČR meni, da Nuša Lesar s trditvijo, da je DARS oddal 8-milijonski posel stricu Simone Dimic, čeprav je ta oddal nepopolno ponudbo, ni kršila 1. in 3. člena kodeksa, saj dejstvo, da je Dars posel res oddal Traffic Designu, drži. Res pa je tudi, da je DARS, po ugotovitvi državne revizijske komisije, da Traffic Design v eni točki ni zadovoljil pogojem razpisa, razpis naknadno razveljavil in torej posla ni dobil noben od konkurentov. V prispevku novinarka eksplicitno ne trdi, da je Traffic Design v začetku posel dobil zato, ker je lastnik stric nekdanje vodje Pahorjevega kabineta, čeprav je namig očiten. A če tega ne trdi v besedilu, je trditev o spornosti ravnanja Simone Dimic v tem primeru nedvoumno očitna v povezavi z naslovom prispevka Drugi sporni posli v zvezi s šefinjo Pahorjevega kabineta. Po logiki naslova je torej Simona Dimic povezana s koruptivno obravnavo kandidature Traffic Designa na razpisu in dodelitvijo posla kljub neizpolnjevanju pogojev, torej v zgodbo, ki ji Komisija za preprečevanje korupcije pripisuje znake korupcije. Posli so »sporni« in »v zvezi« s Simono Dimic. Te vpletenosti pa novinarka z ničimer ne utemelji. Kosova komisija je preiskovala omenjeno oddajo posla in o tem izdala načelno mnenje, ki pa obravnava samo popolnost oziroma nepopolnost vloge Traffic Designa. Sorodstvo med Simono Dimic in lastnikom podjetja Traffic Design ni samo po sebi nikakršen dokaz o njenih povezavah z Darsovim razpisom. Iz zapisa odločitve državne revizijske komisije je tudi razvidno, da podjetje Traffic Design pri prvotni odločitvi Darsa ni bilo kakorkoli privilegirano, kakor posredno z namigovanjem na sorodstvene zveze lastnika s šefinjo Pahorjevega kabineta trdi novinarkin prispevek. NČR meni, da novinarka po tej plati za namige nima nobene opore v dejstvih. Zaradi naslova, ki daje besedilu brez sleherne opore v dejstvih tudi kontekst o dejanski povezanosti Simone Dimic z naročilom, sta tako novinarka kot urednik odgovorna za kršitev 1. člena, novinarka pa tudi za kršitev 3. člena kodeksa, saj trditev ni dokazala niti ni opozorila, da so nepotrjene. Ker pa gre za hude obtožbe (češ da je bila šefinja Pahorjevega kabineta povezana s še drugimi spornimi in domnevno koruptivnimi posli), ki bi jih moral Svet na Kanalu A preveriti pri prizadeti, je novinarka kršila tudi 2. člen kodeksa.

Novinarka sicer ni povedala, da je bilo naročilo preklicano, kar je bilo ob objavi prispevka znano že pet mesecev, a se NČR vseeno ni odločilo za kršitev 7. člena, saj je šlo za informacijo, ki s temeljnim očitkom, da je DARS posel oddal na sporen način, nima neposredne zveze.

NČR meni, da ni bilo kršitve 11. člena, saj gre v prispevku za splet informacij, povezanih v zgodbo.

Pri Gregorju Trebušaku kršitev – razen že omenjene kršitve 1. člena – ni prepoznalo, saj njegovo neposredno sodelovanje oziroma poskus vplivanja na prispevek ni dokazan. Zavrnitev objave popravka pa je materija, ki jo rešuje zakon in ne kodeks, zato se s tem NČR ni ukvarjalo.

Novinarsko častno razsodišče je obravnavalo samo prispevek Sveta na Kanalu A, objavljen 21. 10. 2010, ne pa tudi prispevka, objavljenega 28. 4. 2010, saj je od objave prispevka preteklo več kot 45 dni, ki jih za pripravo pritožbe zahteva Pravilnik o delu NČR.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 17. marca 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča