Zavarovalnica Triglav proti novinarki Dela Silvi Čeh

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Nina Jerman, Alma M. Sedlar in Jasna Tepina (člani), je na seji 10. marca 2011 v primeru Zavarovalnica Triglav proti novinarki Dela Silvi Čeh odločilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Zavarovalnica Triglav proti novinarki Dela Silvi Čeh

Zavarovalnica Triglav d.d. je na NČR vložila pritožbo zoper Silvo Čeh zaradi članka, objavljenega v časopisu Delo 1. 12. 2010 z naslovom Zavarovalniška »vzajemnost«?. Novinarka naj bi po mnenju pritožnice kršila 1., 2. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen kodeksa (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti.) naj bi novinarka po mnenju pritožnice kršila, ko je v članku Zavarovalniška »vzajemnost«? zapisala, da se »zgodba o mobingu v Zavarovalnici Triglav po naših podatkih še ni končala, a po nekaterih informacijah se krepijo dvomi o poslovanju Triglavove območne enote Ljubljana, predvsem v povezavi s posredniško družbo Vzajemnost d.o.o…. Pri celotni zgodbi pa je verjetno najzanimivejša »vzajemnost« med Vzajemnostjo in tistimi, ki jo omogočajo«. Pritožnica sicer ugotavlja, da je članek nerazumljiv in, da iz njega ni razvidno, kaj naj bi bilo v Zavarovalnici Triglav narobe, da pa gre za navajanje nepotrjenih in neresničnih informacij, ki da jih novinarka vztrajno ponavlja, ne da bi preverila njihovo resničnost.

2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Novinar mora pri objavi informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.) naj bi po mnenju pritožnice novinarka kršila, ker pri objavi hude obtožbe, da je bila zoper predsednika uprave Zavarovalnice Triglav vložena ovadba zaradi mobinga, ni poiskala odziva tistih, ki jih te informacije zadevajo. Huda obtožba naj bi bila po mnenju pritožnice tudi trditev, da se krepijo dvomi o poslovanju območne enote Ljubljana ter o ekskluzivni povezavi med Vzajemnostjo in Zavarovalnico Triglav, zato da je novinarka kršila 2. člen novinarskega kodeksa.

11. člen (Novinar mora ločiti informacije od komentarjev. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti jasno razvidna.) naj bi po mnenju pritožnika kršila, ker v članku ni ločila informacij od ugibanj.

Novinarka na obtožbe ni odgovorila.

SKLEP:

Novinarka Silva Čeh ni kršila 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, kršila pa je 2. in 11. člen kodeksa.

Obrazložitev:

NČR v kratkem članku kljub pičlim informacijam ni prepoznal kršitve 1. člena; v članku gre predvsem za nedoločna in pogosto tudi nerazumljiva ugibanja, špekulacije in govorice, ki pa jih je novinarka objavila v pogojnikih.

2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je novinarka po mnenju NČR kršila, saj na hude obtožbe (zgodba o mobingu, z ničemer pojasnjene obtožbe o domnevnih nepravilnostih posredniške družbe Vzajemnost pri poslovanju Triglavove območne enote Ljubljana) ni poiskala odziva prizadetih. S celotnim prispevkom, zlasti s stilom in načinom pisanja, ki temelji na govoricah, ugibanjih, domnevanjih in špekulacijah je novinarka pri bralcih ustvarila vtis, da Zavarovalnica Triglav ni solidno podjetje, kar je huda obtožba. Novinarka bi morala vsaj poskušati poiskati odziv prizadetih.

11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je novinarka kršila, saj v članku ni jasno, kaj naj bi bilo poročilo novinarke in kaj njen komentar. Gre, kot rečeno, le za novinarkina ugibanja in špekulacije. Čeprav jih je novinarka »relativizirala« z uporabo sintagem »naj bi«, »verjetno«, »po nekaterih informacijah«, bralec ne ve, ali gre za poročilo ali za novinarkin komentar dogajanja.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka.

v Ljubljani, 17. marca 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča