Zavarovalnica Triglav proti novinarki Dela Silvi Čeh

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Nina Jerman, Alma M. Sedlar in Jasna Tepina (člani), je na seji 10. marca 2011 v primeru Zavarovalnica Triglav proti novinarki Dela Silvi Čeh odločilo, da je novinarka Silva Čeh kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Zavarovalnica Triglav proti novinarki Dela Silvi Čeh

Zavarovalnica Triglav d.d. je na NČR vložila pritožbo zoper Silvo Čeh zaradi dveh člankov, objavljenih v časopisu Delo; gre za članek »Mobing v Triglavu«, ki je bil objavljen 6. 11. 2010, in za članek »Padajoča premija, mobing in še kaj«, objavljen 12. 11. 2010. Novinarka naj bi po mnenju pritožnice kršila 1., 2. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti.) naj bi novinarka po mnenju pritožnice kršila, ko je v članku »Mobing v Triglavu« zapisala, da je bila zoper predsednika uprave Zavarovalnice Triglav na Okrožnem državnem sodišču vložena ovadba zaradi mobinga oziroma šikaniranja določene osebe na delovnem mestu. Napačno in neresnično naj bi zapisala tudi, da se na Zavarovalnici Triglav dogajajo kadrovske spremembe ter poimensko navedla, na katere osebe se te spremembe nanašajo. Nič od navedenega ni res, trdi pritožnica. In dodaja, da novinarka svojih informacij ni preverjala.

2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Novinar mora pri objavi informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.) naj bi po mnenju pritožnice novinarka kršila, ko je pisala o domnevnih kadrovskih spremembah na Zavarovalnici Triglav, kar da so hude obtožbe. Novinarka odziva tistih, ki jih te informacije zadevajo, ni pridobila. Prav tako je po mnenju pritožnice huda obtožba novinarkina trditev, da naj bi bila proti predsedniku uprave Zavarovalnice Triglav vložena ovadba zaradi mobinga oziroma šikaniranja na delovnem mestu. Ker novinarka te hude obtožbe pri prizadetem ni preverjala, je kršila 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.) naj bi novinarka po prepričanju pritožnice kršila, ker ni navedla vira svojih informacij.

II.

1. člen kodeksa naj bi novinarka kršila, ker je v članku »Padajoča premija, mobing in še kaj« prav tako kot v prvem članku trdila, da je bila zoper Matjaža Rakovca, predsednika uprave Zavarovalnice Triglav vložena ovadba zaradi mobinga. Pritožnica pravi, da o ovadbi ne ve nič, nihče da ni opravil kakršnihkoli dejanj glede preizkušanj storitve mobinga oziroma šikaniranja na delovnem mestu. S svojimi trditvami, navaja, mu je novinarka pripisala delovanje, ki ima lahko za posledico kazensko in civilno odgovornost.

1. člen kodeksa naj bi kršila tudi, ko je napačno in nepreverjeno trdila, da se poslovni rezultati Zavarovalnice Triglav slabšajo, da gre za padec tržnega deleža, da gre za kadrovske zamenjave, se spraševala, kako posluje Kopaonik, in zapisala, da je slišati, da se je poslovanje poslabšalo zlasti po hitropotezni zamenjavi vodilnih letos spomladi. Pritožnica trdi, da gre za nepreverjene trditve.

2. člen naj bi novinarka po mnenju pritožnice kršila, ko je objavila hudo obtožbo o slabšanju poslovnih rezultatov, padcu tržnega deleža, kadrovskih zamenjavah, odpoklicu vodstvene strukture v Triglav Kopaonik ter o kopici težav, ki naj bi jih imel Triglav na jugu. Ob tem odziva prizadetih ni poiskala.

2. člen naj bi po mnenju pritožnice novinarka kršila tudi, ko od prizadetih ni dobila mnenja o tem, da je »informacijska pooblaščenka že začela nadzor glede mobinga v Zavarovalnici Triglav, potem ko so domnevno oškodovancu grozili z mapo z izpisi klicev na mobilnem telefonu in CD, na katerem so menda posneti pogovori«.

Novinarka je na nekatere obtožbe odgovorila in jih zanika.

Prepričana je, da 1. člena novinarskega kodeksa v prvem članku (»Mobing v Triglavu«) , ni kršila, saj je le objavila vestičko, ob tem, ko je dobila zajetno kopijo ovadbe, ki da je bila na Okrožno državno tožilstvo vložena zoper Matjaža Rakovca, predsednika uprave Zavarovalnice Triglav. V članku naj bi le navedla dejstva, ki naj bi bila za javnost zelo relevantna, saj da gre za tisoče zavarovancev v deloma državni zavarovalnici.

2. člena naj ne bi kršila, saj navajanje dejstva o vloženi obtožnici ni huda obtožba, na katero naj bi prizadeti odgovarjal ali jo komentiral; gre le za dejstvo, prizadeti se bo lahko branil v ustreznih institucijah in organih.

Novinarka zavrača tudi vse očitke na račun drugega članka (»Padajoča premija, mobing in še kaj«) in trdi, da gre pri obtožbi Zavarovalnice Triglav za navedbe, ki da so iztrgane iz konteksta. Pravi, da je navedbe, s katerimi naj bi kršila kodeks, postavila kot vprašanje predsedniku nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Borutu Jamniku ali pa se zgolj spraševala in torej ne gre niti za trditve niti za hude obtožbe. Povodi za zastavljena vprašanja naj bi bile njene informacije o tem, da se s poslovanjem (težavami) »jugo Triglavov« ukvarjajo na skoraj vsaki seji Nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. Novinarka navaja tudi, da je kot vir informacij uporabila tako ovadbo kot podatke Zavarovalnice Triglav, podatke Slovenskega zavarovalniškega združenja, informacijsko pooblaščenko in seveda svoje vire. Novinarka ogorčeno ugotavlja, da pritožba Zavarovalnice Triglav zoper njeno pisanje pomeni hud pritisk na novinarsko avtonomijo in nanjo osebno.

SKLEP:

Novinarka Silva Čeh ni kršila 1. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, kršila pa je 2. člen.

Obrazložitev:

Novinarka je v prvem članku (»Mobing v Triglavu«) pisala o tem, da je bila zoper predsednika uprave Zavarovalnice Triglav vložena kazenska ovadba, ki da je bila poslana tudi na več drugih naslovov. V članku je ovadbo le zelo na kratko povzela, zato NČR ni prepoznalo kršitve 1. člena kodeksa. Tudi ko je novinarka pisala o morebitnih kadrovskih zamenjavah, je pisala v pogojnikih, kar je iz članka jasno razvidno. V drugem delu članka, ko novinarka piše o kadrovskih zamenjavah, pa po mnenju NČR ne gre za informacije, ki bi bile napačne ali netočne, pač pa za govorice, domneve in ugibanja, kar novinarka jasno zapiše.

NČR meni, da novinarka 4. člena kodeksa ni kršila, saj je zapisala, od kod ji informacije o vloženi ovadbi; ko je pisala o govoricah, špekulacijah, natolcevanjih, pa je to jasno zapisala.

NČR je pritegnilo novinarki, ki je trdila, da tudi, ko je pisala o slabih poslovnih rezultatih »jugo« Triglavov, ne gre za kršitev 1. člena kodeksa, saj je o tem le spraševala predsednika NS Boruta Jamnika, ki je na njena vprašanja le deloma odgovoril. A za to novinarka ne more biti odgovorna.

Je pa novinarka s celotnim prispevkom, zlasti z natolcevanjem in domnevanjem, pri bralcih ustvarila vtis, da Zavarovalnica Triglav ni solidno podjetje.

NČR meni, da je novinarka v članku »Mobing v Triglavu« kršila 2. člen kodeksa, saj na hudo obtožbo o mobingu, ki jo je sicer zapisala v pogojniku, ni poskušala pridobiti odziva prizadetega. V članku »Padajoča premija, mobing in še kaj« pa je na obtožbe poskušala pridobiti odziv. Čeprav je bil ta pomankljiv, NČR meni, da novinarka ni kršila 2. člena kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka.

v Ljubljani, 17. marca 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča