Zavrnitev predloga za obnovo postopka v primeru Zelko proti Bedeku

ZADEVA: Zavrnitev predloga za obnovo postopka

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Nina Jerman, Lea Širok, Alma M. Sedlar, Davorin Koron in Jasna Tepina (člani), je na seji 24. marca 2011 ugotovilo, da Miroslav Zelko, ki jo vložil predlog za obnovo postopka v primeru Miroslav Zelko proti Andreju Bedeku, ni predložil novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na spremembo prvotno izrečene razsodbe. Zato je NČR predlog udeleženca postopka, ki je v skladu s 25. členom Pravilnika o delu NČR zahteval njegovo obnovo, zavrnilo kot neutemeljen.

Primer: Miroslav Zelko proti novinarju časopisa Vestnik Andreju Bedeku

Miroslav Zelko je novinarju Vestnika Andreju Bedeku očital, da je v članku»Zelko je čist«, objavljenem 9.9.2010 v časopisu Vestnik kršil 2., 3., 11., 20 in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarsko častno razsodišče je na seji odločilo, da novinar Andrej Bedek Kodeksa novinarjev Slovenije ni kršil.

2. člena kodeksa ni kršil, saj na Policiji veljajo posebna pravila obveščanja javnosti in posredovanja informacij. Tako je v članku Zelko je čist objavljen odgovor Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, kar po mnenju NČR ni kršitev kodeksa.

3. člena kodeksa novinar ni kršil, saj je z izrazom »menda« bralce opozoril, da gre za ugibanja in nepotrjene informacije. Poleg tega je jasno zapisal, da preiskava ugibanj ni potrdila.

Novinar ni kršil 11. člena kodeksa, saj gre v članku za klasično poročilo in torej ni mešal poročila s komentarjem.

Po mnenju NČR novinar ni kršil 20. člena kodeksa, saj je Miroslav Zelko zaradi svojega službenega položaja javna osebnost in torej za njegovo ravnanje obstaja javni interes.

Novinar ni kršil niti 21. člena kodeksa, saj je objavil sporočilo Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, da v ravnanju Miroslava Zelka niso ugotovili elementov kaznivega dejanja.

Miroslav Zelko se z razsodbo Novinarskega častnega razsodišča ni strinjal in je zato vložil predlog za obnovo postopka, ki ga je opremil z obsežno dokumentacijo. Zapisal je, da je do novih dejstev prišel po tem, ko je na NČR poslal svojo pritožbo. Na Vrhovno državno tožilstvo je namreč poslal zaprosilo za vpogled in prepis dokumentacije, ki jo je tožilstvo vodilo zoper njega. Predlogu za obnovo postopka je priložil svoja zaprosila. Priložil je tudi kopijo odgovora Vrhovnega državnega tožilstva, v katerem so zapisali, da ima pravico do vpogleda v spis. Dodal je odgovor Generalne policijske postaje novinarju Andreju Bedeku, v katerem so novinarju z GPU odgovorili, da Generalna policijska uprava prijave o sumu nepravilnosti pri zaposlovanju na Policijski upravi Murska Sobota ni prejela.

SKLEP:

NČR je zavrnilo predlog za obnovo postopka v primeru Miroslav Zelko proti novinarju Andreju Bedeku kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Novinarsko častno razsodišče se za obnovo postopka odloči, kadar nova dejstva v bistveno drugačni luči prikažejo gradivo, ki ga je razsodišče uporabilo pri presoji. V dokumentaciji, ki jo je Miroslav Zelko posredoval NČR po mnenju razsodišča, ni novih dejstev, ki bi vplivala na to, da bi NČR svojo razsodbo spremenilo. Miroslav Zelko je sicer razsodišču priložil svoje zaprosilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu za vpogled v svoj spis in odgovor tožilstva, da ima pravico do vpogleda, kaj je v spisu. Trdi, da v njem ni nobene listine, ki bi jo na Vrhovno državno tožilstvo poslal novinar Andrej Bedek. Ta pa je v svojem odgovoru na pritožbo Miroslava Zelka NČR priložil natisnjeno elektronsko dopisovanje med njim in skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. V njem je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala Andreju Bedeku odgovorila:”V kazenski zadevi Zelko je predkazenski postopek zaključen s poročilom in je zadeva dana ad acta, ker niso bili ugotovljeni elementi kaznivega dejanja”. In tako informacijo je Andrej Bedek tudi objavil v spornem članku.

V drugih prilogah Miroslava Zelka ni nobenih novih dejstev, zato NČR meni, da je predlog za obnovo postopka neutemeljen.

Miroslav Zelko se sklicuje tudi na razsodbo NČR v primeru Darko Kolmanko in Bernarda Barbarič proti Andreju Bedeku, v kateri je NČR razsodilo, da je Andrej Bedek kršil 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj pri hudih obtožbah na račun Kolmanka ni skušal pridobiti njegovega odziva nanje. NČR meni, da primera nista enaka. Ponovno namreč meni, da pri uradnem sporočilu Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki ga je novinar le citiral, ne gre za hude obtožbe, na katere bi bil novinar dolžan poiskati odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, pač pa za objavo uradnega stališča.

v Ljubljani, 4. aprila 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča