Prispevek PS: Brezplačniška trdnjava
Prisspevek PS: Brezplačniška trdnjava
Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Davorin Koron, Lea Širok , Jasna Tepina (člani), je na seji 12. maja 2011 v primeru Pošta Slovenije proti novinarki Dela Anuški Delić ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Pošta Slovenije, zanjo Jasmina Roškar, proti novinarki Dela Anuški Delić
Novinarka Anuška Delić je v časopisu Delo objavila več prispevkov, v katerih je pojasnjevala in komentirala ozadja višjega izračuna plače Aleša Hauca, generalnega direktorja Pošte Slovenije, ter razkrivala poslovne odnose med Pošto Slovenije in podjetjem Progresijo, izdajateljem brezplačnika Slovenski tednik.
Pritožnik očita novinarki, da je v prispevku Poštar še kar zvoni (Delo, 25. 1. 2011) kršila 1., 2. in 4. člen, v prispevku Pošta Slovenije: brezplačniška trdnjava (Delo, 10. 1. 2011) naj bi kršila 1. in 2. člen kodeksa, v prispevku Hauc za vse čase (Delo, 23. 12. 2010) naj bi kršila 2. člen, v prispevku Slab spomin za Aleša Hauca (Delo, 29. 10. 2010) naj bi prav tako kršila 2. člen kodeksa.
I. V prispevku Poštar še kar zvoni naj bi kršila 1. člen kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam) z dvema navedbama:
– V prvi je napisala, da obstaja „dovolj očitnih indicev, da se je pri tem najbrž okoristil sam (tj. Aleš Hauc, op. p.) oziroma je korist omogočil drugim“.
Po pritožnikovem mnenju gre za neresnične navedbe, saj direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc ni pridobil nobene nezakonite osebne denarne ali druge koristi in pri domnevnem okoriščanju tudi ni pomagal tretjim osebam. Novinarka po njegovem tudi ni navedla nobenih dokazov ali dejstev, ki bi podpirali njeno trditev.
– V drugi navedbi pa je napisala, da je v družbi Pošta Slovenije prišlo do „naklepnega in koordiniranega ‘friziranja’ direktorjeve plače“.
Pritožnik pojasnjuje, da gre za napačne in zavajajoče navedbe, s katerimi naj bi novinarka posegla v interes in pravice družbe Pošta Slovenije ter njenega vodstva, saj mu očita okoriščanje, ki ga pritožnik zanika. Izračun plače, dodaja, je bil opravljen v skladu s pridobljenimi pravnimi mnenji, to pa naj bi dokazovalo, da je vodstvo podjetja pokazalo „posebej visok standard skrbnosti“ za dosledno upoštevanje zakonskih določil. To pa dokazuje, da v zvezi z izračunom plače direktorja ni nobene povezave s kakršnim koli okoriščanjem.
Z navedbo, da je prišlo do „naklepnega in koordiniranega ‘friziranja’ direktorjeve plače“ naj bi novinarka kršila tudi 2. člen (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev).
Po mnenju pritožnika je izraz ‘friziranje’ zlonameren in pri bralcih zbuja vtis, da je prišlo do kaznivega dejanja, čeprav za takšne navedbe, trdi, ni nobene podlage. Z žaljivim namigovanjem, da je pri izračunavanju plače generalnega direktorja prišlo do kaznivih dejanj, naj bi oškodovala ugled družbe in vodstva ter s tem obema povzročila tudi poslovno škodo.
4. člen (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme) pa naj bi kršila, ker naj bi v prispevku zamolčala, da izračun plače poslovodstva potrjujejo tudi pravna mnenja, ki dokazujejo, da je zakon nejasen in ponuja različne možnosti interpretacije pri izračuni plače. Po mnenju pritožnika gre za informacijo, ki je ključna za razumevanje obravnavane teme.
II. V prispevku Pošta Slovenije: brezplačniška trdnjava naj bi novinarka kršila 1. člen kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam), ker je navedla, da je edini razlog za nezamenjavo generalnega direktorja to, da „ga ščitijo ne samo v delu vladajoče SD, ampak tudi v vplivnih in praviloma skritih krščanskih krogih“.
Po mnenju pritožnika gre za neresnične trditve.
Z navedbo razloga za nezamenjavo generalnega direktorja naj bi kršila tudi 2. člen kodeksa (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev), ker naj bi bila trditev žaljiva.
2. člen pa naj bi kršila tudi, ker „je generalnemu direktorju Alešu Haucu očitala ‘rokomavharstvo z brezplačniki’“. Pritožnik navaja, da gre za žaljive in nekorektne navedbe. Označevanje generalnega direktorja za ničvredneža pa je po mnenju družbe hud poseg v njegove pravice in ugled.
Novinarka vse očitke o kršitvah zavrača kot neutemeljene.
I. Kot pojasnjuje, je prispevek Poštar še kar zvoni komentar, ki je bil na prvi strani Dela na isti dan objavljen skupaj s povezanim člankom Hauc ostaja na položaju, a negotovosti ni konec. V tem članku so bile podrobno opisane okoliščine določanja Haučeve plače in povzeti ključni dokumenti, ki jih je novinarka pridobila.
Dokumente je izrecno omenila tudi v komentarju in navedla, da je bila Haučeva plača glede na pridobljene dokumente namenoma izračunana tako, da je bila ugodnejša za generalnega direktorja.
Novinarka dodaja, da ni nikjer napisala, da je bilo ob izračunu njegove plače storjeno kaznivo dejanje.
Je pa napisala, da se je pri določanju plače najbrž okoristil sam oziroma je korist omogočil drugim. S prislovom ‘najbrž’ se je izognila končni sodbi, kljub temu, da njene navedbe potrjuje dokument Pošte Slovenije, ki ga je pridobila.
Ker višje določena plača prvega moža družbe vpliva na višino plač drugih članov poslovodstva, saj so te vezane na osnovno plačilo generalnega direktorja, pomeni, da so od višje določene plače Hauca imeli korist vsi trije člani uprave, zato njene navedbe niso napačne.
Glede trditve, da je Pošta Slovenije za višji izračun plač pridobila pravna mnenja, pa novinarka dodaja, da je bila informacija o pravnih mnenjih objavljena v članku nad komentarjem, prav tako pa od Pošte Slovenije ni nikoli dobila odgovora na enajst vprašanj glede novih dejstev pri določanju Haučeve plače, med katerimi so bila tudi vprašanja o pravnih mnenjih. Na njen izrecni poziv, 24. januarja 2011, naj ji odgovore posredujejo, so ji 26. januarja sporočili, da nanje ne bodo odgovorili.
Prav tako po njenem mnenju ni kršila 1. člena kodeksa z navedbo, da je v družbi Pošta Slovenije prišlo do „naklepnega in koordiniranega ‘friziranja’ direktorjeve plače“. Navkljub Lahovnikovemu zakonu o omejitvi plač navzdol, pojasnjuje, so pristojni na Pošti Slovenije zavestno izbrali višje izračunano plačo in se celo trudili, da bi jo izračunali. Dokaz za to je elektronska pošta direktorja pravno-kadrovskega sektorja, ki je bila delno objavljena v tiskani izdaji Dela, v celoti pa na spletni strani časopisa.
Očitek, da je z navedbo o naklepnem friziranju direktorjeve plače kršila 2. člen kodeksa, novinarka zavrača, saj nikjer v komentarju ni navedla, da je šlo za kaznivo dejanje.
Novinarka zavrača trditve, da je kršila 4. člen kodeksa, saj je bila informacija o pravnih mnenjih za izračun višje plače objavljena v prispevku nad komentarjem.
II. Novinarka navaja, da je besedilo, s katerim naj bi v prispevku Pošta Slovenije: brezplačniška trdnjava, kršila kodeks, del podpisa pod fotografijo, ki spada k članku, in se v celoti glasi: Generalnega direktorja Pošte Aleša Hauca rokomavharstvo z brezplačniki ne more odnesti s položaja, saj ga po besedah naših virov ščitijo ne samo v delu vladajoče SD, ampak tudi v vplivnih krogih in praviloma skritih krščanskih krogih.
Članek, pojasnjuje novinarka, priča o zamislih pristojnih na Pošti, kako bi Progresiji pomagali pri poplačilu dolgov za distribucijo brezplačnika Slovenski tednik. V njem navaja vsebino internega elektronskega dopisovanja Pošte ter kronski dokument Pošte z naslovom Možnosti poplačila terjatev do Progresije, ki je izdajala brezplačnik Slovenski tednik. Iz dokumenta je razvidno, nadaljuje novinarka, da je Pošta razmišljala celo, kako bi preko vezanega posla podjetju olajšala poplačilo terjatev, o katerih so pristojni ves čas opozarjali poslovodstvo. V tem kontekstu je izraz rokomavharstvo uporabila za ‘privilegiranje dolžnika’, podjetja Progresija, na škodo družbe v državni lasti. Ker torej opisuje dejanja in ne oseb, Hauca ne enači z rokomavhi (osebami), temveč govori o ravnanju odgovornih na Pošti, povezanem z brezplačniki, in zato po njenem ni kršila 2. člena kodeksa. Generalnega direktorja, dodaja novinarka, je na rokomavha namreč samoiniciativno reducirala kar Pošta Slovenije v pritožbi na NČR.
Glede navedbe, da so edini razlog za nezamenjavo generalnega direktorja njegove povezave s krogi v SD in krščanskimi krogi, novinarka pojasnjuje, da ni kršila ne prvega, ne drugega člena, ker nikjer ni zapisala, da so njegove povezave s temi krogi edini razlog, da ga niso zamenjali. V pritožbi pa Pošta z ničemer ne podkrepi, zakaj naj bi bila trditev neresnična.