Boris Vezjak s sopodpisniki proti Vlasti Tifengraber (Dnevnik)


Prispevek Tifengraber


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak, Mario Belovič in Vasja Jager, je na seji 12. julija 2011 v primeru Boris Vezjak s sopodpisniki proti novinarki Dnevnika Vlasti Tifengraber ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Boris Vezjak s sopodpisniki proti novinarki Dnevnika Vlasti Tifengraber

Boris Vezjak s sopodpisniki Božom Flajšmanom, Lukom Omladičem, Matjažem Hanžkom, Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom novinarki Dnevnika Vlasti Tifengraber očita, da je v prispevku z naslovom Uspešna pot Keter Organice, objavljenim 14. februarja 2011 v časopisu Dnevnik, prekršila 25. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Prepletanje ali združevanje novinarskih in oglaševalskih besedil ni dopustno, oglasna sporočila morajo biti nedvoumno ločena od novinarskih). Pritožnik domneva, da je besedilo z omenjenim naslovom in s podnaslovom To je zgodba o Marjanu Kolarju iz Logarovcev, ki mu je uspel preboj od živinorejca do uspešnega podjetnika del oglasnega sporočila, spisano po naročilu firme Keter Organica, katere solastnik je isti Marjan Kolar, v registru Komisije za preprečevanje korupcije naveden kot lobist za svojo firmo. Pritožnik ugotavlja, da je sporočilo podpisano z imenom in s priimkom avtorice, postavljeno v grafični podobi novinarskega članka, vendar na časopisni strani, ki je na vrhu označena kot Oglasna priloga. Članek se pojavlja tudi na spletni izdaji časnika (brez navedbe, da gre za oglasno sporočilo) in istega dne kot v Dnevniku z enakim besedilom še v nekaterih drugih časnikih, na primer v Financah. Kot dodaja pritožnik, je prijava na NČR del širšega opozorila podpisanih slovenski javnosti na problematičnost bioplinarn v okolju.

Novinarka Vlasta Tifengraber v odgovoru na poziv NČR pojasnjuje, da je članek o Marjanu Kolarju vključila v tematsko prilogo časopisa z naslovom Ekodnevnik. Priloga je zasnovana kot oglasno trženje, kar je zapisano na vrhu vsake strani. V sicer oglasni prilogi predstavljajo tudi uspešne poslovne zgodbe, pod katere se avtorica podpiše, saj članke novinarsko oblikuje in uredi, pravi novinarka in dodaja, da je v štirih letih, kolikor ureja prilogo, nihče ni opozoril, da gre za morebitno sporno ravnanje.

SKLEP:

Vlasta Tifengraber je kršila 25. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da je članek s podpisom novinarke Vlaste Tifengraber postavljen na stran, ki je z naslovom Oglasna priloga v levem zgornjem kotu jasno opredeljena kot priloga oglasnega trženja. Tega ne spremeni niti to, da je v desnem zgornjem kotu dodan naslov Ekodnevnik. Objavo članka s podpisom avtorja v takšnem kontekstu NČR ocenjuje kot združevanje novinarskih in oglaševalskih sporočil, kar pomeni kršitev 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Glede na to, da novinarka omenjeno prilogo tudi ureja, bi morala biti posebej pozorna prav na 25. člen kodeksa, ki, kot rečeno, ureja razmerja med novinarskimi in oglasnimi besedili. Nevzdržna je praksa, da novinar, ki v časniku nastopa kot novinar, ureja tudi oglasno prilogo in v njej objavlja oglasna sporočila, ki jih podpisuje s svojim imenom. Da gre za oglasno sporočilo, dokazuje tudi objava članka v Financah z dobesedno enakimi stavki.

NČR je že v izjavi, sprejeti 13. marca 2003, novinarje, ki v okviru svojega dela na lastno pobudo ali na pobudo uredništev pripravljajo (tudi) oglasne prispevke, NČR opozorilo, da s tem kršijo Kodeks novinarjev Slovenije. Novinarji kot avtorji ali kako drugače ne smejo sodelovati pri nastajanju oglasnih in »PR« ter svetovalnih sporočil in rubrik, v katerih se priporočajo določeni izdelki in storitve.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 18. julija 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča