3. 11. 2011

Nova Ljubljanska banka d.d. proti novinarjem Večera Damjani Žist, Vasji Jagru in Matiji Stepišniku


Prispevek Jager, Žist, Stepišnik

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak, Mario Belovič in Nina Jerman (člani), je na seji 11. oktobra 2011 v primeru Nova Ljubljanska banka d.d. proti novinarjem Večera Damjani Žist , Vasji Jagru in Matiji Stepišniku ugotovilo, da novinarji niso kršili Kodeksa novinarjev Slovenije. Vasja Jager se je izločil iz postopka in odločanja o primeru.


Primer: Nova Ljubljanska banka d.d. proti novinarjem Večera Damjani Žist, Vasji Jagru in Matiji Stepišniku

NLB d.d. novinarjem Večera Damjani Žist, Vasji Jagru in Matiji Stepišniku očita, da so v prispevku z naslovom »Ovadbe vodstva NLB po Večerovih razkritjih«, objavljenem 26. julija 2011 v časopisu Večer, prekršili 1., 2., 3., 5., 6. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije 1. člen: Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. 2. člen: Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. 3. člen: Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti. 5. člen: Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti. 6. člen: Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije. 15. člen: Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti dovolj razvidna, da lahko naslovnik sporočila loči med dejstvi in stališči novinarja.

Pritožnik novinarjem očita predvsem, da niso preverili točnosti informacij v članku, da niso pridobili odziva NLB in pri posameznikih, opredeljenih z inicialkami G. K., M. N., I. G., V. P., B. Z., ki jih članek zadeva, pri čemer naj bi šlo za hude obtožbe, posameznike pa je bilo mogoče tudi identificirati, saj je to naslednji dan storil Kanal A. Kot hude obtožbe NLB razume navedbe v članku, da je banka ukrepala zoper pet posameznikov, ki naj bi bili uslužbenci banke; da med peterico zaposlenih ni vodilnih kadrov; da so novinarji iz neuradnih virov iz policije pridobili informacije; da gre za bankine ključne operativce za Balkan (G. K., M. N., I. G., V. P., B. Z.) in da se je izkazalo, da je NLB dobršen del kreditov namesto na račun Agroživa nakazala na osebne račune direktorja Živanova in njegovih pajdašev. Očita jim, da so z navedenimi besedami posegli v čast in dobro ime družbe NLB d.d. ter v čast in dobro ime navedenih posameznikov, saj naj bi navajanje posameznikov z inicialkami zadostovalo za njihovo identifikacijo, s tem pa naj bi kršili 2. člen kodeksa. Nadalje jim pritožnik očita, da v članku niso opozorili, da objavljajo nepotrjene informacije, k čemur jih zavezuje 5. člen Kodeksa, in da niso navedli vira objavljenih informacij, da bi javnost lahko ocenila njihov pomen in verodostojnost. Končno pritožnik očita novinarjem, da v članku niso ločili med poročili o dejstvih ter svojimi komentarji teh dejstev, s čimer naj bi kršili 15. člen Kodeksa.

Novinarji v odgovoru na pritožbo navajajo, da so vse informacije, ki so jih objavili v članku, večkrat preverili pri neuradnih virih iz vrst NLB in srbskih kriminalistov ter pri slovenski policiji. Pojasnjujejo, da imen svojih virov niso razkrili, saj njihovo sodelovanje s temi viri temelji na dogovoru o anonimnosti, ki naj bi bil potreben za zaščito teh virov, ki naj bi živeli v stalnem strahu pred maščevanjem vplivnih posameznikov in pred sankcijami vodstva NLB. Odgovarjajo, da so pri pisanju članka sodelovali trije novinarji, in to ravno s ciljem, da bi večkrat preverili občutljive informacije, vsak od novinarjev pa da je imel nalogo, da navedbe informatorjev preveri pri svojih virih, ki med seboj niso bili povezani. Navajajo, da so se glede vsake informacije do sedaj s prošnjo za pojasnila obrnili tudi na vodstvo NLB d.d., kar NLB d.d. v svoji pritožbi zamolči, na katera pa so nekajkrat prejeli zavajajoče odgovore ali pa na svoja novinarska vprašanja niso dobili odgovora. Največkrat, so zapisali, so od NLB d.d. prejeli odgovor, da zaradi zakonodaje in politike banke poslov s konkretnimi komitenti ne morejo komentirati. Zaradi tega so se novinarji morali zanesti na neuradne vire. Novinarji nadalje odgovarjajo, da so v članku jasno navedli, da je NLB d.d. podala prijavo zoper »komitente banke«, tiskovna predstavnica Generalne policijske uprave pa da je potrdila, da je bila vložena prijava zoper »neznane storilce«, kar so v članku navedli. Novinarji poudarjajo, da se navedbe med seboj ne izključujejo, saj gre pri peterici neznanih storilcev, ki so po navedbi njihovih virov vidni bančni uslužbenci, lahko tudi za komitente banke. Glede identitete novinarji pojasnjujejo, da so na Večeru storili vse, da zaščitijo identiteto ovadenih in se izognejo njihovi osebni diskreditaciji, hkrati pa so želeli pomagati kriminalistom in jim sporočiti podatke, pomembne za preiskavo. Zato so se odločili, da objavijo le inicialke oseb – s tem splošni javnosti preprečijo identifikacijo oseb – niso pa navajali njihovih funkcij v NLB d.d.. Na očitek o mešanju žanrov (novica in komentar) novinarji odgovarjajo, da do mešanja ni prišlo, saj da njihovo pisanje vsebuje zgolj označbe, do katerih je novinar upravičen, saj ima kot avtor besedila določeno svobodo pisanja in interpretiranja, niso pa v članku dogajanja komentirali. Glede očitka, da gre za hude obtožbe, novinarji odgovarjajo, da so bralce le obvestili o kazenskih prijavah v primeru, o katerem so že pisali, kar pa se jim ne zdi huda obtožba. Ocenjujejo, da so bili očitki veliko bolj tehtni v njihovem prejšnjem članku, zoper katerega pa se pritožba NLB d.d. ne nanaša. Nasprotno, NLB je njihov članek celo priložila kazenski prijavi zoper neznane storilce. Glede očitka NLB o neresničnosti dejstva, da so bila sredstva NLB nakazana na osebni račun direktorja Živanova, novinarji odgovarjajo, da niso nikoli trdili, da gre za račun pri NLB. Novinarji na koncu odgovarjajo še, da banka nikoli ne pojasni resnice, temveč preprosto navede, da navedbe virov ne držijo. In vendar so se navedbe virov v tej zadevi doslej izkazale za resnične.

SKLEP:

Novinarji Večera Damjana Žist, Vasja Jager in Matija Stepišnik niso kršili 1., 2., 3., 5., 6. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR je ugotovilo, da so novinarji večkrat preverjali točnost informacij, da so to storili pri različnih virih, predvsem pa so točnost informacij večkrat poskušali preveriti tudi pri NLB d.d., vendar pa ta na določena novinarska vprašanja ni odgovarjala ali pa je odgovorila s pavšalnimi odgovori, da zaradi zakonodaje in politike banke tovrstnih poslov s komitenti ne komentirajo. Da so novinarji informacije preverjali pri pritožniku, izhaja tudi iz članka, v katerem je kot odgovor na eno od novinarskih vprašanj navedeno, da je »banka že vložila nekaj ovadb zoper komitente banke. Postopki ugotavljanja morebitne odškodninske odgovornosti pa še potekajo.« Pritožnica avtentičnosti navedenega odgovora ne nasprotuje, kar je v nasprotju z njeno navedbo, da novinarji niso preverili informacij pri družbi NLB d.d. Da navedba o tem, da niso preverjali točnosti informacij, ne drži, izhaja tudi iz drugih virov, ki so navedeni v članku, denimo Generalna policijska uprava (GPU), Vesna Drole kot tiskovna predstavnica GPU, srbski kriminalisti, ljubljansko tožilstvo in zanj Tamara Gregorčič. NČR ugotavlja tudi, da drži, da novinarji niso preverjali informacij pri osebah, navedenih z inicialkami, kar bi morali storiti v primeru, če gre za hude obtožbe in če bi bilo iz navedenih inicialk mogoče osebe identificirati. NČR ugotavlja, da pri sporočanju dejstva, da je bila zoper določeno osebo vložena kazenska prijava, ne gre za hude obtožbe, saj novinarji oseb ne obtožujejo, pač pa javnost obveščajo, da je bila vložena kazenska prijava. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarji niso kršili 1. člena Kodeksa, saj so točnost informacij preverili. Prav tako pa niso kršili 3. člena Kodeksa, saj so pridobili odziv NLB d.d., odziva oseb, ki so navedene z inicialkami, pa niso pridobili, saj članek ne vsebuje hudih obtožb, poleg tega pa na podlagi članka in zgolj inicialk oseb v splošni javnosti ni mogoče identificirati. Dejstvo, da je naslednji dan po objavi članka v Večeru Kanal A osebe, ki so bile v Večeru opredeljene z inicialkami, identificiral in njihova imena objavil v oddaji, ne more biti stvar postopka, ki teče proti novinarjem časnika Večer.

NČR nadalje ugotavlja, da novinarji niso kršili 2. člena Kodeksa, saj v članku ni mogoče najti besed ali stavkov, ki bi bili nekorektni ali osebno žaljivi. Novinarji so med seboj povezali dejstva in informacije, ki so jih dobili iz različnih virov, pri tem pa so uporabljali nevtralen in nepristranski jezik, ki v ničemer ni nekorekten ali osebno žaljiv.

Glede očitka, da novinarji niso opozorili, da objavljajo nepotrjene in nepreverjene informacije, NČR ugotavlja, da tega novinarjem niti ni bilo treba napisati. Navedeni očitek ni utemeljen, saj so novinarji informacije preverili pri različnih že navedenih virih (neuradni viri iz policije, GPU, tožilstvo, srbski kriminalisti, neimenovani viri). Če so nekateri viri, pri katerih so novinarji preverjali informacije in ugotavljali njihovo točnost, anonimni, še ne pomeni, da so informacije nepreverjene ali nepotrjene. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarji niso kršili 5. člena Kodeksa.

Glede očitka, da novinarji niso navedli vira informacij, NČR ugotavlja nasprotno. Novinarji so v prispevku navedli številne vire (GPU, Vesna Drole kot tiskovna predstavnica GPU, srbski kriminalisti, ljubljansko tožilstvo in zanj Tamara Gregorčič). Vira niso navedli samo v primeru informacij, ki so jih pridobili iz neuradnih virov iz policije. Obveznost navedbe vira po 6. členu kodeksa Novinarjev ni absolutna, pač pa so novinarji vire dolžni navesti »če je le mogoče« (glej 6. člen Kodeksa). Za razlago navedenega člena je relevanten tudi 8. člen Kodeksa (kršitev katerega pritožnica sicer ne zatrjuje), po katerem se novinar z virom informacij lahko dogovori tudi za anonimnost, kar je dopustno le, če informacij ni bilo mogoče preveriti na drugačen način, objava pa je v javnem interesu. Člen v nadaljevanju določa tudi, da ko se je novinar enkrat z virom dogovoril za anonimnost, mora dogovor spoštovati. NČR ugotavlja, da so novinarji v tej zadevi poskušali informacije preveriti pri NLB d.d., vendar jih ta ni konkretno komentirala, pač pa je novinarjem posredovala splošnejši odgovor. Ker novinarji s preverjanjem informacij pri NLB niso bili uspešni, so se lahko zanesli samo na neuradne vire iz policije, s katerimi pa so imeli dogovor o anonimnosti. NČR ugotavlja, da je bil tovrsten dogovor v navedeni zadevi ustrezen, saj je šlo za objavo v interesu javnosti. NLB je namreč banka, ki je v skoraj 50-odstotni lasti različnih državnih podjetij, nedavno pa je Republika Slovenija iz javnih proračunskih sredstev banko dokapitalizarala. Zagotovo je torej v interesu javnosti, da je seznanjena z dogajanjem v tovrstnih predkazenskih postopkih. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarji niso kršili 15. člena Kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 25. oktobra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb