Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak, Mario Belovič in Vasja Jager (člani), je na seji 8. novembra 2011 v primeru Lafarge Cement d.o.o proti Renati Ažman, novinarki revije Jana, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Lafarge Cement d.o.o. proti Renati Ažman, novinarki Jane
Pritožnik novinarki očita, da je s svojimi trditvami v članku »Umiranje po pomoti«, ki je bil v omenjeni reviji objavljen 26. julija 2011, kršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenije.
Med drugim je avtorica v besedilu zapisala, da Lafarge »svinja Zasavje z osupljivo visokimi emisijami najnevarnejših strupenih snovi«, kar je po mnenju pritožnika huda obtožba, ki pa je novinarka pred objavo ni posebej preverila. Kot zatrjujejo v Lafarge Cementu, so emisije snovi, ki jih spuščajo v okolje, ves čas pod zakonsko dovoljenimi mejami, vendar novinarka tega podatka ni poskušala pridobiti niti pri njih niti pri kateri od državnih instuticij, pristojnih za okoljske meritve. Novinarka v svojem članku še trdi, da cementarna ni opravljala z zakonom določenih rednih meritev emisij, vendar pritožnik dokazuje nasprotno in v pritožbi podrobno opisuje celoten postopek omenjenih meritev in snovi, ki so vanje zajete. Prav tako naj avtorica ne bi poskušala pridobiti njihovega odziva, preden je zapisala, da so »Lafargeu privilegirano dovolili hujše onesnaževanje, kot to sicer predvideva zakonodaja«, pavšalno pa naj bi tudi prikazala sam postopek sosežiga surovin, s katerimi omenjeno podjetje pridobiva cement.
Tovrstne navedbe po mnenju Lafarge Cementa predstavljajo hude obtožbe, vendar jim novinarka ni dala možnosti, da bi nanje odgovorili, s čimer je po njihovem mnenju kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ki določa, da mora »novinar pri pridobivanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo«.
Avtorica naj bi bralcem v svojem članku še zamolčala nekatere ključne informacije v zvezi s postopkom pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, s katerim obratuje Lafarge, obenem pa ni predstavila naložb, ki jih je družba izvedla, da bi zmanjšala škodljive vplive na okolje, zato je po mnenju pritožnika kršila tudi 4. člen Kodeksa (»Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.«). Obenem naj bi novinarka v članku jasno izražala svoja osebna stališča preko izrekanja sodb in uporabe stilno zaznamovanih izrazov, zato je po mnenju Lafarge Cementa kršila tudi 15. člen Kodeksa, ki določa, da je novinar dolžan ločiti informacijo od komentarja.
Novinarka je na očitke odgovorila; zatrdila je, da se njen prispevek ne uvršča med članke, pač pa sodi v zvrst »reportažnega intervjuja«, v katerem je odgovore predstavnikov društva Eko krog, ki nasprotujejo delovanju Lafargeove cementarne, zapisala kot lastna razmišljanja. Konkretnih očitkov o kršitvah ni zavrnila, pač pa je v svoj zagovor priložila odgovor, ki so ga sestavili v omenjenem društvu.