Lafarge Cement d.o.o. proti Renati Ažman, novinarki Jane


prispevek Renata Ažman 1


prispevek Renata Ažman 2


prispevek Renata Ažman 3


prispevek Renata Ažman 4


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak, Mario Belovič in Vasja Jager (člani), je na seji 8. novembra 2011 v primeru Lafarge Cement d.o.o proti Renati Ažman, novinarki revije Jana, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Lafarge Cement d.o.o. proti Renati Ažman, novinarki Jane

Pritožnik novinarki očita, da je s svojimi trditvami v članku »Umiranje po pomoti«, ki je bil v omenjeni reviji objavljen 26. julija 2011, kršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenije.

Med drugim je avtorica v besedilu zapisala, da Lafarge »svinja Zasavje z osupljivo visokimi emisijami najnevarnejših strupenih snovi«, kar je po mnenju pritožnika huda obtožba, ki pa je novinarka pred objavo ni posebej preverila. Kot zatrjujejo v Lafarge Cementu, so emisije snovi, ki jih spuščajo v okolje, ves čas pod zakonsko dovoljenimi mejami, vendar novinarka tega podatka ni poskušala pridobiti niti pri njih niti pri kateri od državnih instuticij, pristojnih za okoljske meritve. Novinarka v svojem članku še trdi, da cementarna ni opravljala z zakonom določenih rednih meritev emisij, vendar pritožnik dokazuje nasprotno in v pritožbi podrobno opisuje celoten postopek omenjenih meritev in snovi, ki so vanje zajete. Prav tako naj avtorica ne bi poskušala pridobiti njihovega odziva, preden je zapisala, da so »Lafargeu privilegirano dovolili hujše onesnaževanje, kot to sicer predvideva zakonodaja«, pavšalno pa naj bi tudi prikazala sam postopek sosežiga surovin, s katerimi omenjeno podjetje pridobiva cement.

Tovrstne navedbe po mnenju Lafarge Cementa predstavljajo hude obtožbe, vendar jim novinarka ni dala možnosti, da bi nanje odgovorili, s čimer je po njihovem mnenju kršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ki določa, da mora »novinar pri pridobivanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo«.

Avtorica naj bi bralcem v svojem članku še zamolčala nekatere ključne informacije v zvezi s postopkom pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, s katerim obratuje Lafarge, obenem pa ni predstavila naložb, ki jih je družba izvedla, da bi zmanjšala škodljive vplive na okolje, zato je po mnenju pritožnika kršila tudi 4. člen Kodeksa (»Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.«). Obenem naj bi novinarka v članku jasno izražala svoja osebna stališča preko izrekanja sodb in uporabe stilno zaznamovanih izrazov, zato je po mnenju Lafarge Cementa kršila tudi 15. člen Kodeksa, ki določa, da je novinar dolžan ločiti informacijo od komentarja.

Novinarka je na očitke odgovorila; zatrdila je, da se njen prispevek ne uvršča med članke, pač pa sodi v zvrst »reportažnega intervjuja«, v katerem je odgovore predstavnikov društva Eko krog, ki nasprotujejo delovanju Lafargeove cementarne, zapisala kot lastna razmišljanja. Konkretnih očitkov o kršitvah ni zavrnila, pač pa je v svoj zagovor priložila odgovor, ki so ga sestavili v omenjenem društvu.

SKLEP:

Novinarka Renata Ažman je kršila 3. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 4. člena Kodeksa.


Obrazložitev:

Članek »Umiranje na obroke« vsebuje hude obtožbe na račun podjetja Lafarge Cement, ki pa jih avtorica ni dodatno preverila, saj pri pripravi prispevka ni niti poskusila poiskati odziva omenjene družbe. Vse navedbe v članku izhajajo izključno iz enega vira, društva Eko krog, tudi tiste, ki se nanašajo na domnevne ugotovitve državnih instuticij, ki so zavezane za posredovanje informacij javnega značaja, in bi jih novinarka lahko pridobila sama. Predvsem pri pripravi prispevka ni niti poskusila pridobiti odziva Lafarge Cementa, s čimer je bralcem nekritično predstavila zgolj pogled aktivistov Eko kroga, ne pa tudi tarče njihovih obtožb. Obrazložitev, da besedilo sodi v zvrst »reportažnega intervjuja«, je ne odveže odgovornosti, saj veljavnost določil Kodeksa novinarjev Slovenije ni omejena na zgolj določene zvrsti novinarskega poročanja.

Kot novinarka sama pravi v svojem zagovoru, ne poseduje podatkov, s katerimi bi lahko dokazala trditve v svojem prispevku, zato je v svojo obrambo pred pritožbo Lafarge Cementa priložila argumente, ki so jih zanjo pripravili člani društva Eko krog. Vendar NČR njihovih obrazložitev ne more upoštevati, saj je bilo besedilo, objavljeno v Jani, bralcem in bralkam predstavljeno kot avtorsko delo novinarke Renate Ažman, ki je zato sama odgovorna za odgovarjanje na očitke nanj. S to gesto avtorica še dodatno priznava svojo pristranskost in zanašanje izključno na en vir informacij, zato NČR ob upoštevanju zapisov v omenjenem članku ugotavlja, da je pri njegovi pripravi prekršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarka sama priznava, da jo je »tema tudi osebno razburila«, saj je »po prepričanju ekologinja«, zato je v tekst vnesla svoja čustva in osebno mnenje, kar potrjuje pritožnikove očitke o obremenjenosti njenega pisanja. S tem je delovala v nasprotju z osnovnim načelom objektivnosti in nepristranskega podajanja informacij, ki zavezuje vsakega novinarja in prekršila tudi 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

NČR dopušča možnost, da je novinarka pri pripravi besedila želela poenostaviti opise tehnoloških postopkov, po katerih deluje cementarna, vendar meni, da v tem primeru ni bila dolžna svojih bralcev in bralk seznaniti tudi z naložbami, ki jih je podjetje izvedlo, da bi zmanjšalo škodljive vplive svoje proizvodnje na okolje. Zato ni kršila 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 8. novembra 2011

Ranka Ivelja,

predsednica Novinarskega častnega razsodišča