Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Vasja Jager, Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Nina Jerman, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak in Mario Belovič (člani), je na seji 8. novembra 2011 v primeru Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana proti novinarjema televizije Kanal A Gregorju Trebušaku in Mirku Mayerju ugotovilo, da sta novinarja kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Nova Ljubljanska banka d.d. proti novinarjema televizije Kanal A Gregorju Trebušaku in Mirku Mayerju
NLB d.d. novinarjema Kanala A Gregorju Trebušaku in Mirku Mayerju očita, da sta v prispevkih v oddaji Svet na Kanalu A z dne 27. 7. 2011, 28. 7. 2011 in 16. 8. 2011 kršila 1., 2., 3., 5., 6., 14. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (1. člen: Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. 2. člen: Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. 3. člen: Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti. 5. člen: Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti. 6. člen: Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije. 14. člen: Novinar lahko zvočno in slikovno snema le po privolitvi snemane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha (če oseba ne nasprotuje). 15. člen: Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja.)
Pritožnik novinarjema očita, da nista preverila točnosti informacij in trditev v prispevku, s čimer naj bi kršila 1. člen Kodeksa, da nista pridobila odziva NLB in posameznikov, ki so bili v prispevku navedeni s polnimi imeni in priimki (gre za 7 ljudi, v razsodbi jih navajamo z začetnicami), pri čemer naj bi šlo za hude obtožbe, s čimer naj bi kršila 3. člen Kodeksa. Kot hude obtožbe NLB navaja navedbe v prispevku, da je NLB odobrila kredite na podlagi ponarejenih bilanc in da je 300 milijonov evrov namesto na račun Agroživa končalo na zasebnih računih nekdanjega direktorja in lastnika družbe Agroživ in da je med letoma 2007 in 2008 znotraj NLB obstajala organizirana združba, ki je operativno speljala nakazila kreditov na zasebne račune v Srbiji. Pritožnik jima očita, da sta z navedenimi besedami posegla v čast in dobro ime družbe NLB d.d. ter v čast in dobro ime navedenih posameznikov, saj naj bi podatke in dejstva predstavljala na nekorekten in osebno žaljiv način, s tem pa naj bi kršila 2. člen Kodeksa. Nadalje jima pritožnik očita, da v članku nista opozorila na dejstvo, da objavljata nepotrjene in nepreverjene informacije, k čemur ju zavezuje 5. člen Kodeksa, ter da nista navedla vira informacij, da bi javnost lahko ocenila njihov pomen in verodostojnost, s čimer naj bi kršila 6. člen Kodeksa. Namesto tega naj bi se z namenom, da bi ustvarila vtis o verodostojnosti podanih informacij, sklicevala zgolj na afero Agroživ v Srbiji in na domnevne izsledke srbskih kriminalistov. Pritožnik poudarja, da sta novinarja afero označila kot »srbska afera desetletja«, nato »Afera desetletja Agroživ« in na koncu celo »slovenska afera desetletja«, pri čemer pa novinarja naj ne bi ločila med poročili o dejstvih ter svojimi komentarji teh dejstev, s čimer naj bi kršila 15. člen Kodeksa. Pritožnik novinarjema očita tudi, da sta objavila video posnetek, s katerim sta pokazala stanovanje oziroma hišo B. S. in A. H. in sina B. S. ter predvajala zvočni posnetek sina B. S., ne da bi pridobila njegovo privolitev, s čimer naj bi kršila 14. člen Kodeksa.
Novinar Mirko Mayer v odgovoru na pritožbo navaja, da je informacije poskušal preveriti in pridobiti odziv vpletenih, ki pa so bili neodzivni. Tako je 27. 6. 2011 pred objavo prvega prispevka na NLB d. d. naslovil elektronsko pošto, v kateri je banko spraševal o konkretnih imenih domnevno vpletenih v afero Agroživ, v odgovor pa je od banke prejel vnaprej pripravljen tekst, ki ni odgovarjal na njegovo vprašanje, temveč je bilo vprašanje v odgovoru ignorirano; služba za odnose z javnostmi mu je, kot je zapisal, preprosto poslala odgovor, ki ga je že dan prej na drugačna vprašanja poslala časniku Finance in ga je ta tudi objavil v prispevku z naslovom »Jašovič naj bi ovadil pet uslužbencev«. Glede preverjanja informacij pri posameznikih novinar odgovarja, da sta z Gregorjem Trebušakom z večino od njih skušala stopiti v stik, vendar nista bila uspešna. Eden od njih naj bi klic vrnil z neznane številke, vendar ni pristal na snemanje izjave, drugi pa je svojemu sinu ob prisotnosti novinarja naročil, naj ne daje novinarjem njegove zasebne številke, saj da se z vprašanji lahko obrnemo na banko, on pa da ne bo ničesar pojasnjeval. Glede očitka, da je bilo poročanje nekorektno in osebno žaljivo, novinar odgovarja, da se mu komentar in obramba na to temo ne zdita potrebna. NČR je pozval, naj samo presodi, ali je v navedenem primeru prišlo do kršitve Kodeksa. Na očitek, da naj bi bile informacije v prispevku nepotrjene, na kar da bi moral opozoriti, novinar odgovarja, da je ob prebiranju zapisov prispevkov naštel okoli 18 formulacij v smislu »po naših informacijah«, »neuradno trdijo viri«, »naj bi«, »domnevno« itd., ki so bile uporabljene prav z namenom, da bi gledalce opozorili, da ne gre za uradno potrjena dejstva s strani domačih ali tujih preiskovalnih organov, pač pa za izpoved novinarjevih virov, ki so se v preteklosti večkrat izkazali za verodostojne. Glede očitka, da novinarja nista navedla virov za informacije v prispevku, novinar odgovarja, da obstaja tudi 8. člen Kodeksa, po katerem se novinar lahko z virom dogovori za anonimnost, če informacij ni mogel pridobiti na drug način, njihova objava pa je v javnem interesu. Novinar trdi, da informacij ni bilo mogoče dobiti na drugačen način kot z anonimnimi viri, objava zgodbe o več deset milijonskih domnevnih nepravilnosti v največji državni banki pa je po njegovem v javnem interesu. Glede očitka, da je prišlo do snemanja brez privolitve, novinar odgovarja, da je do snemanja prišlo s tiho privolitvijo, ki jo dovoljuje 14. člen Kodeksa, saj da je bilo snemanje zaradi prisotnosti snemalca in asistenta z vso opremo več kot očitno, sin B. S. snemanju ni z ničemer nasprotoval, temveč je po telefonskem pogovoru z očetom prostovoljno stopil skozi vrata pred objektiv in podal izjavo, ki je bila kasneje objavljena. Na očitek, da je novinar dolžan ločiti informacijo od komentarja, novinar ni odgovoril.