Ob nedavni tragični smrti novinarskega kolega Danila Slivnika je velika večina slovenskih medijev poročala tudi o okoliščinah njegove smrti. Na naslovnih straneh in v najbolj gledanih terminih so javnosti še istega dne razkrili tako metodo kot kraj samomora, nekateri mediji so tudi odkrito špekulirali o motivih za tragično dejanje. Eden od spletnih medijev je novico celo opremil z nadnaslovom »bizarno«. NČR takšno novinarsko prakso zavrača kot nepretehtano, neobzirno in neskladno z novinarskimi etičnimi normami. Po mnenju NČR zlasti navajanje metode dejanja ni bilo v javnem interesu.
Prenovljeni Novinarski kodeks Slovenije (v veljavo je stopil decembra 2010) v 19. členu novinarje zavezuje, da pri poročanju o osebah, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, ravnajo še posebno obzirno. 23. člen novinarjem nalaga, da o samomoru ali poskusu samomora poročajo le, če to narekuje javni interes. Le v tem primeru je dovoljeno razkriti identiteto žrtve. Izjema je poročanje o zgodovinskih osebah, ki so storile samomor. Isti člen novinarje tudi zavezuje, da vzroke in okoliščine smrti navajajo previdno. Navajanje metode in kraja dejanja je izrecno prepovedano. Številne tuje raziskave so namreč ugotovile, da navajanje podrobnosti o načinu samomora praviloma spodbudi posnemovalno samomorilno vedenje.
Sorodna določila, kot jih o samomoru in poskusu samomora vsebuje Kodeks novinarjev Slovenije, vključuje več evropskih kodeksov, med njimi britanski, nemški, danski, švedski, norveški, bolgarski kodeks. Rdeča nit vseh določil je sočutje do svojcev, varovanje zasebnosti in preventivni vidik ustrezno (samo)omejenega poročanja, česar po mnenju NČR avtorji prispevkov o tem nesrečnem dogodku niso upoštevali v zadostni meri.
Ranka Ivelja,
predsednica Novinarskega častnega razsodišča, skupnega organa Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije