Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič proti Mirku Mayerju in Gregorju Trebušaku, novinarjema Kanala A

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak (člani), je na seji 6. decembra 2011 v primeru Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič proti Mirku Mayerju in Gregorju Trebušaku, novinarjema Kanala A, ugotovilo, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič proti Mirku Mayerju in Gregorju Trebušaku, novinarjema Kanala A

Po mnenju Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič sta Gregor Trebušak in Mirko Mayer, oba novinarja Kanala A, v prispevku »Osebno svetovanje plačalo državno podjetje«, objavljenem 10. 3. 2011 v oddaji Svet na Kanalu A, z neresničnimi navedbami kršila 1., 2. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Pritožnik trdi, da sta napačno navedla, da je Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič izstavila Pošti Slovenije račun v višini 4.000 evrov za pravno svetovanje, v resnici je pa pravno svetovanje le del opravljenih in obračunanih odvetniških storitev, kar je razvidno iz fakture in specifikacije, na katero sta se novinarja sklicevala. Znesek za pravno svetovanje znaša le 1.567,50 evra.

Prav tako naj bi bila napačna informacija v prispevku, da naj bi odvetniška pisarna po zavrnitvi prvega računa napisala nov račun z ohlapno opredeljeno specifikacijo, in sicer le kot pravno svetovanje z dne 24. 1. 2011. Iz specifikacije, ki je bila v prispevku prikazana le delno, pa je razvidno, da je postavka pravno svetovanje z dne 24. 1. 2011 le skupni naziv za natančnejšo specifikacijo, ki je opredeljena v treh alinejah, in sicer preučitev internih aktov PS, korespondenca s stranko ter pripravljenost na poziv za udeležbo na seji nadzornega sveta. Gre torej za pravno svetovanje poslovodstvu glede akta o ustanovitvi Pošte Slovenije, poslovnika o delu nadzornega sveta in za pripravljenost za svetovanje poslovodstvu kot organu družbe na seji nadzornega sveta.

Odvetniška pisarna je zahtevala objavo popravka, a jo je Kanal A zavrnil.

Po prepričanju pritožnice sta novinarja prekršila 1., 2. in 4. člen kodeksa.

1. člen, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam, napake, četudi nenamerne, pa mora priznati in popraviti, sta po mnenju pritožnika kršila, ker sta navedla napačno informacijo, da je znašala postavka za pravno svetovanje z dne 24. 1. 2011 4.000 evrov, čeprav je znašala v resnici 1.567,50 evra.

2. člen, po katerem se mora novinar izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, naj bi kršila, ker sta kljub razpolaganju s pravimi podatki javnosti zavestno in na senzacionalističen način posredovala napačne podatke o poslovanju Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič.

4. člen, po katerem novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, naj bi kršila, ker sta zamolčala ključni podatek, da je specifikacija računa vsebovala več postavk in njihov podroben opis, postavka pravno svetovanje pa je bila le ena od njih. A novinarja sta izpostavila le to in jo predstavila na senzacionalističen način in zavajajoče zaključila, da je odvetniška pisarna računala za pravno svetovanje Pošti Slovenije 4.000 evrov.

Na poziv NČR, naj odgovorita na pritožbo, novinarja nista odgovorila.

SKLEP:

Novinarja sta kršila 1. člen Kodeksa, nista pa kršila 2. in 4. člena Kodeksa.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da je bistvo prispevka v preverjanju dejstva, ali bi si storitve pravnega svetovanja poslovodnemu organu moral plačati generalni direktor sam ali bi mu ga moral plačati delodajalec, ter v preverjanju, ali sta bila resnično izstavljena dva računa, najprej ohlapen, ki ga je Pošta Slovenije zavrnila, in nato drugi, ki je bil natančneje specificiran. NČR nadalje ugotavlja, da pritožnik bistvenim trditvam v prispevku ne oporeka, pač pa oporeka nekaterim specifičnim navedbam v zvezi z drugim računom.

Ker NČR s prvim računom ne razpolaga (novinarja na pritožbo nista odgovorila, pritožnik pa je odgovoril, da razpolaga samo z drugim računom), se NČR s prvim ohlapno opredeljenim računom, ki ga je Pošta d.d. zavrnila, ni ukvarjalo. Pridobilo pa je drugi račun in je lahko presojalo le poročanje o drugem računu.

Iz drugega računa izhaja, da je bilo za pravno svetovanje dne 24. 1. 2011 porabljenih 11 ur po 150 evrov na uro, kar z DDV znese 1.567,50 evra. Ta navedeni znesek je del drugega računa s tremi postavkami, pri čemer ostali dve postavki predstavljata pravno svetovanje na področju medijskega prava in pravno svetovanje glede interno-eksternega poslovanja naročnika.

Novinarja sta bila z navedeno specifikacijo seznanjena, saj sta imela oba računa, prvega, v katerem res ni bilo natančne specifikacije zaračunanih storitev, zato je Pošta Slovenije plačilo zavrnila, in drugega z natančno specifikacijo. Iz drugega računa je mogoče preračunati, da je stalo svetovanje z dne 24. 1. 2011 1567,50 evra, in ne 4.000 evrov. Kanal A je objavo popravka zavrnil. Z napačno informacijo, da je odvetniška pisarna izstavila Pošti Slovenije račun v višini 4000 evrov zgolj za pravno svetovanje z dne 24. 1. 2011, sta kršila 1. člen kodeksa.

Drugega člena kodeksa novinarja nista kršila, saj v prispevku ni informacij, ki bi jih lahko označili za osebno žaljive. Prav tako nista kršila 4. člena kodeksa. NČR nima podatkov, ki bi dokazovali, da sta novinarja informacijo namenoma zamolčala. Pri navedbi informacije o višini zneska, zaračunanega za pravno svetovanje z dne 24. 1. 2011, gre namreč za očitno napako o dejstvih, teh se mora novinar glede na 1. člen kodeksa izogibati in jih popraviti, in ne za zamolčanje drugih ključnih informacij iz 4. člena kodeksa. Novinarja sicer nista navedla podatka, da je bilo na drugem popravljenem računu več postavk, vendar ob pravilnem navajanju dejstev, da je glede na drugi račun pravno svetovanje z dne 24. 1. 2011 stalo 1.567,50 EUR in ne 4.000 EUR navajanje teh dejstev niti ne bi bilo potrebno.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 6. decembra 2011

Ranka Ivelja,

predsednica Novinarskega častnega razsodišča