Leona Trifunović proti novinarki POP TV Vesni Ban


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Davorin Koron, Mojca Ramšak in Vasja Jager (člani), je na seji 15. februarja 2012 v v primeru Leona Trifunović proti novinarki POP TV Vesni Ban ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Leona Trifunović proti novinarki POP TV Vesni Ban

Leona Trifunović, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki d. o. o., novinarki POP TV očita, da je v dveh prispevkih z naslovom »Ravnateljica in računovodkinja ‘odnesli’ tretjino milijona«, ki je bil objavljen 22. 9. 2011 ob 19h v televizijski informativni oddaji 24 ur na POP TV ter še istega dne na spletni strani www.24ur.com (v nadaljevanju prvi prispevek), ter v prispevku »Ravnateljico, ki naj bi oškodovala vrtec, najprej ovadili, nato pa znova izbrali«, ki je bil objavljen 29. 9. 2011 v televizijski informativni oddaji 24 ur na POP TV ter še istega dne na spletni strani www.24ur.com (v nadaljevanju drugi prispevek), prekršila 1., 2., 3., 10., 18. in 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Pritožnica Leona Trifunović je še pred vložitvijo pritožbe na NČR 30. 9. 2011 zahtevala objavo demantija in možnost, da pojasni relevantna dejstva, vendar novinarka kljub dejstvu, da je bila z zahtevo po objavi popravka seznanjena, ni poskušala pridobiti njenega odziva. Novinarska hiša POP TV, na katero je bila naslovljena zahteva po demantiju, demantija ni objavila.

Pritožnica v prilogi pritožbe na NČR prilaga: pooblastilo stranke odvetniški pisarni, posnetek članka novinarke gospe Vesne Ban »Ravnateljica in računovodkinja ‘odnesli’ tretjino milijona« ter izpisek objavljenega članka s spletne strani www.24ur.com; posnetek prispevka novinarke Vesne Ban »Ravnateljico, ki naj bi oškodovala vrtec, najprej ovadili, nato pa znova izbrali« ter izpisek objavljenega članka s spletne strani www.24ur.com.

Pritožnica novinarki očita naslednje kršitve:

Pritožnica meni, da je kršitev 2. člena (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) že naslov prvega prispevka (»Ravnateljica in računovodkinja odnesli tretjino milijona«) in podnaslov (»Razkrili novo veliko tatvino«), iz katerih izhaja, da novinarka pritožnico v sostorilstvu z nekdanjo ravnateljico vrtca obtožuje kraje velike vsote denarja.

Novinarka v prispevku navaja, naj bi se pritožnica kot desna roka nekdanje ravnateljice znašla pod drobnogledom delovnega inšpektorata in policije, ker naj bi mesečno preko svojega s.p-ja vrtcu še dodatno zaračunavala okoli 4.000 EUR za vodenje poslovanja. Poleg tega naj bi materi, ki je v vrtcu zaposlena kot kuharica, priskrbela mesto referentke s plačo, do katere ni bila upravičena. V zvezi s tem je novinarka navedla, da so v vrtcu opravili dva nadzora ter že izrekli kazen za vrtec in odgovorne osebe. Pri tem ni povedala, koga je v resnici doletela kazen, s čimer da je gledalce oz. bralce napeljevala na sklep, da naj bi bila kazen izrečena pritožnici, čeprav ta zaradi domnevnih nepravilnosti v vrtcu ni bila nikoli kaznovana.

Novinarka pritožnici v prispevku tudi očita, da naj bi na študentske napotnice študentom, ki naj v vrtcu nikoli ne bi delali, letno izplačala več kot 70.000 EUR. Pa tudi to, da je neuradno izvedela, da naj bi zaposlenim večkrat grozila, enemu izmed njih, katerega naj bi sumila, da naj bi jo prijavil, pa celo v vozilo na skrivaj vgradila sledilno napravo. Vse to naj bi se dogajalo na račun otrok, torej sredstev za poslovanje vrtca, zaradi česar naj bi bili otroci prikrajšani.

Novinarka namreč v prispevku sklepa, da so bili zaradi očitanih nezakonitih ravnanj oškodovani otroci, nastanjeni v vrtcu: vodstvo vrtca naj bi jih prikrajšalo pri prehrani, otroci naj ne bi dobivali čaja z medom, pri igralih, ki naj bi bila zaradi pomanjkanja sredstev neustrezno zaščitena. Po mnenju pritožnice novinarka glede na zatrjevane nepravilnosti namiguje nanjo in na nekdanjo ravnateljico, češ da je bilo pomanjkanje sredstev posledica njune kraje.

Kršitev drugega člena NČR je po pritožničinem mnenju novinarka storila tudi v drugem prispevku, kjer naj bi že iz podnaslova, objavljenega na spletni strani www.24ur.com (»Na dan prihajajo nove podrobnosti o ravnateljici, ki naj bi skupaj z računovodkinjo ljubljanski vrtec oškodovala za 300.000 evrov. Mestna občina jo je aprila ovadila, pozneje pa potrdila za novi mandat«), izhajala žaljiva trditev o nezakonitem ravnanju.

V navedenem prispevku je novinarka med drugim komentirala, da je po objavljeni notranji reviziji, ki da je pokazala na nepravilnosti pri delu nekdanje ravnateljice in pritožnice, Mestna občina Ljubljana 29. 4. 2011 obe ovadila.

V prispevku je novinarkina trditev, po kateri naj bi bila nekdanja ravnateljica sedaj premeščena na vzgojiteljsko mesto, Leona Trifunović kot njena desna roka pa naj bi ostala na svojem delovnem mestu, vsebinsko zavajajoča, enako trditev, da je nova ravnateljica vrtca vsa pooblastila prenesla na drugo delavko. Pritožnica meni, da je novinarka s tem pristojne pozivala, naj zaradi ugotovljenih nepravilnosti na drugo delovno mesto prerazporedijo tudi pritožnico. V resnici pa Leoni Trifunović niso odvzeli prav nobenega pooblastila; ne tedaj, ne do današnjega dne. Proti njej, trdi pritožnica, ni bil sprožen niti disciplinski niti predkazenski oz. kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivih dejanj, kakor neresnično zatrjuje novinarka v drugem prispevku.

Neresnične naj bi bile tudi navedbe, naj bi svoji materi zagotovila mesto referenta v vrtcu, saj je bila njena mati prerazporejena na drugo delovno mesto na podlagi izdane odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti II. kategorije, ki ji je zaradi narave bolezni preprečevala nadaljnje opravljanje kuharskih del.

Zaradi vseh opisanih neresničnih očitkov in obtožb, da so bili zaradi ravnanj pritožnice Leone Trifunović in nekdanje ravnateljice oškodovani otroci, naj bi novinarka z obema prispevkoma povzročila tudi splošno zgražanje javnosti, ki je pritožnici škodilo.

Po mnenju pritožnice so vse navedene novinarkine trditve, zapisane ob kršitvi 2. Člena, tudi hude obtožbe, za katere bi morala novinarka pridobiti odziv pritožnice. Ker novinarka odziva ni pridobila, naj bi tako kršila tudi 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti).

Poleg tega novinarka v prvem prispevku pritožnico Leono Trifunović obtožuje, da je skupaj (torej v sostorilstvu) z nekdanjo ravnateljico vrtca storila veliko tatvino v škodo vrtca in zlorabila svoj položaj računovodkinje, zaradi česar je v vrtcu nastalo 300.000 EUR škode, pa da je tudi grozila zaposlenim.

Že naslov »Ravnateljica in računovodkinja odnesli tretjino milijona« in podnaslov »Razkrili novo veliko tatvino« sama po sebi pomenita obtoževanje storitve hudih kaznivih dejanj, torej gre za hude obtožbe.

Prav tako je novinarka v prispevku med drugim navedla, da je računovodkinja Leona Trifunović, desna roka nekdanje ravnateljice, s čimer nakazuje, da je pritožnica pri vseh domnevno ugotovljenih nepravilnostih sodelovala z nekdanjo ravnateljico. Novinarka tudi trdi, da se je pritožnica znašla pod drobnogledom delovnega inšpektorata in policije.

Ob tem je še dodala, da so iz delovnega inšpektorata sporočili, da so opravili dve preiskavi in ugotovili kršitve ter že izrekli kazen tako zoper vrtec kot tudi zoper odgovorne osebe, s čimer naj bi poskušala prikazati, da so vsa nezakonita ravnanja že ugotovljena ter da je bila zanje pritožnica tudi že kaznovana.

Novinarka naj bi pritožnici torej očitala, da naj bi zlorabila svoj položaj za pridobitev premoženjske koristi, kar so hude obtožbe.

Novinarka naj bi pritožnici hkrati posredno očitala pomoč pri ugotovljenih nezakonitih ravnanjih, (izplačilo 130.000 EUR podjetju partnerja nekdanje ravnateljice na račun zaračunanih del ob prenovi vrtca, ki naj ne bi bila opravljena, nepravilnosti pri nakupu računalnikov prek družbe v lasti sina nekdanje ravnateljice, nenamenski nakup in prilastitev velikih količin alkohola, živil, kozmetike, moških in ženskih oblek ter nogavic, nakup oblek in pripomočkov za vnučka nekdanje ravnateljice). Pritožnico označuje kot »desno roko nekdanje ravnateljice« in s tem tudi kot sostorilko.

Ob tem so v prispevku objavili posnetke izdanega računa s podpisom Leona Trifunović, s.p., gledalec pa ni mogel videti tudi specifikacije, iz katere bi bilo razvidno, za katero storitev je bil račun v resnici izdan, ta pa z zgodbo ni imel neposredne povezave. Prispevek so podložili s posnetkoma dveh policistov ob policijskem vozilu, eden od obeh drži v rokah plastične zatege (nadomestek kovinskih lisic za vklepanje), in večjega števila bankovcev po 500 EUR. Po mnenju pritožnice je to pri gledalcu ustvarilo vtis, da so jo »prijeli na delu« in odpeljali s policijskim vozilom. Tudi ta prizora z zgodbo nimata nobene neposredne povezave, gledalec pa ni bil opozorjen, da gre za simbolno sliko.

Tudi v drugem prispevku pritožnica meni, da ji novinarka očita storitve hudih kaznivih dejanj.

Na spletni strani www.24ur.com je v povzetku na začetku prispevka znova navedeno, da naj bi ravnateljica skupaj z računovodkinjo ljubljanski vrtec oškodovala za 300.000 evrov. Mestna občina da je ravnateljico aprila ovadila, mesec pozneje pa ji potrdila novi mandat. Piše tudi, da je po opravljeni notranji reviziji, ki je pokazala na nepravilnosti poslovanja nekdanje ravnateljice in pritožnice, Mestna občina ovadila obe.

Novinarka pred pripravo in objavo obeh prispevkov, v katerem so bile objavljene omenjene hude obtožbe, ni poskušala pridobiti odziva pritožnice Leone Trifunović, kljub temu, da so ji bili podatki o njeni telefonski številki in naslovu dostopni tako v vrtcu kot tudi objavljeni v telefonskem imeniku, in bi torej lahko navedeno brez težav tudi storila.

N

ovinarka naj bi kršila tudi 1. člen Kodeksa (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti.) Novinarka resničnosti oz. točnosti vsebine očitkov (ki so podrobno navedeni v prejšnjih točkah kršitev) ni preverila niti pri pritožnici Leoni Trifunović niti pri nekdanji ravnateljici gospe Lučki Babuder.

Prav tako novinarka tudi po seznanitvi s posredovano zahtevo za objavo popravka z dne 30. 9. 2011, v katerem jo je pritožnica opozorila na neresnične navedbe v prvem in drugem prispevku, ni poskušala pridobiti njene plati zgodbe.

S prikazovanjem posnetka izdanega računa, v katerem se nahaja ime Leona Trifunović, s.p., ne, da bi hkrati pokazali tudi specifikacijo, iz katere je razvidno, za katero storitev je bil račun v resnici izdan, naj bi novinarka kršila tudi 10. člen Kodeksa (Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.). Kršila pa ga je po mnenju pritožnice tudi s podlaganjem prispevka s prizorom dveh policistov z zateznimi lisicami ob policijskem vozilu, pri čemer na posnetku ni bilo označeno, da gre za simbolne ali arhivske posnetke oz. slike.

Pritožnica novinarki očita tudi kršitev 18. člena Kodeksa (Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi fotografij in posnetkov storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih.)

Novinarka je v prvem in drugem prispevku pritožnico večkrat omenila z imenom in priimkom »Leona Trifunović« ter dodanim pridevnikom računovodkinja oz. desna roka nekdanje ravnateljice.

V obeh prispevkih je novinarka tudi zatrjevala, kot je razvidno iz prejšnjih navajanj, da so pristojni zoper pritožnico ter nekdanjo ravnateljico zaradi ugotovljenih nepravilnosti vložili kazensko ovadbo (da torej zoper njiju poteka predkazenski postopek).

Novinarka ni upoštevala domneve nedolžnosti pritožnice. Prvi prispevek nosi celo naslov »Ravnateljica in računovodkinja odnesli tretjino milijona«. »Odnesli« v tem primeru nedvoumno pomeni sopomenko besede »ukradli«- Pri tem pritožnica znova opozarja na napačne navedbe o domnevno neupravičeno zaračunavanih 4000 evrih na mesec, plačilu honorarja študentom za delo, ki ga niso opravili, na kazen odgovornim osebam v vrtcu, reviziji in posledično ovadbi pritožnice in ravnateljice.

Pritožnica novinarki očita tudi kršitev 19. člena Kodeksa (Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter pri prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, o osebah, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, o osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter o drugih huje prizadetih ali bolnih osebah.).

V obeh prispevkih je novinarka poročala o ravnanjih Leone Trifunović in nekdanje ravnateljice vrtca, ki naj bi prikrajšala otroke v vrtcu, tako pri prehrani, (otroci niso dobivali čaja z medom, češ da ta ni namenjen najmlajšim) in pri igralih, ker so bila ta zaradi pomanjkanja denarja, ki da sta ga zakrivili ravnateljica in pritožnica, neustrezno zaščitena, kar je po prepričanju pritožnice vzbudilo hudo zgražanje tako pri starših, lokalni skupnosti ter tudi gledalcih obeh objavljenih prispevkov.

Iz navedenega po mneniu pritožnice izhaja, da novinarka ni pokazala nikakršne obzirnosti ob poročanju o problematiki v vrtcu, temveč je neresnične navedbe celo potencirala z nazornim prikazom škode, povzročene otrokom v vrtcu, s tem pa je sprožila hudo javno zgražanje.

Novinarka POP TV Vesna Ban vse obtožbe zavrača in zanika kršitve ter v svojem odgovoru okvirno navaja, na katere vire se je oprla v prispevkih, vendar jih ni priložila svojemu ugovoru.

Odgovarja, da ni kršila 2. člena kodeksa, saj da ni poročala nekorektno in žaljivo. Zatrjuje, da so imeli dokumente (tudi z navedbo imena Leone Trifunović) o tem, kaj naj bi se v vrtcu dogajalo. Tudi s strani MOL, protikorupcijske komisije in delovnega inšpektorata naj bi ji potrdili, da so v tem vrtcu zaradi nepravilnosti že ukrepali in izrekli nekatere sankcije. (Na ponovljen poziv NČR, naj pojasni, katere dokumente in od katere inštitucije je uporabljala, se novinarka ni odzvala.) Novinarka v zvezi s kršitvijo 3. člena Kodeksa NČR odgovarja, da ga ni kršila, »saj smo še isti dan (ne navede, katerega dne in v zvezi s katerim prispevkom, tako da ni mogoče ugotoviti, za kateri dan in kateri prispevek gre) klicali v vrtec, na telefonske številke, stacionarno in mobilno, ki so objavljene na spletnih straneh vrtca, ter poskušali dobiti tako nekdanjo ravnateljico kot računovodkinjo. Odziva ni bilo; ko smo pri novi v. d. ravnateljici iskali odgovor, zakaj se ni nihče javil, je povedala, da sta bili obe odsotni. Poleg tega pa, da so se ravno v tistem času v vrtcu selili in telefon, katerega številka je objavljena na spletni strani, ni bil več v prostorih tajništva, ampak nekje drugje, tisti dan da v tem prostoru ni bilo nikogar.«

Na očitano kršitev 1. člena kodeksa NČR avtorica prispevka ni odgovorila. NČR je sicer ob tem novinarko pisno pozvalo, naj odgovor na pritožbo dopolni in podrobneje utemelji, vendar tega ni storila.

Novinarka je o kršenju 10. člena Kodeksa NČR zapisala: »10. člena nisem kršila, saj napovedi, montaža, naslovi in podnapisi niso predmet dela novinarja. Slika pa je bila narejena na tak način, da smo lahko pokrivali tekst, glede na to, da smo v prispevku jasno povedali, da so se dogodki odvili že pred časom in da delo policije, inšpektorata in ostalih pristojnih inštitucij ni potekalo tisti dan.

Na obtožbo o kršitvi 18. člena Kodeksa NČR je odgovorila, da člena »ni kršila, ker nismo nikogar obsodili. Povedali smo, kaj naj bi se v vrtcu dogajalo, kaj so nam sporočili naši viri, objavili dokumente, ki smo jih pridobili, in odziv pristojnih inštitucij, ki se s tem primerom ukvarjajo.«

O kršitvi 19. člena pa: »19. člena nisem kršila, saj poročanje o dogajanju ni bilo neresnično, imeli smo dokumente, ki kažejo, za kaj vse je bil namenjen vrtčevski denar (nakup oblek, alkohola, hrane, pohištva, vodenje dodatnih računovodskih storitev, ter za dela, ki niso bila nikoli opravljena). Da otroci zaradi tega niso bili prikrajšani, pa smo povedali v naslednjem prispevku, objavljenem 29. 9. 2011 v oddaji 24 ur, potem, ko smo znova obiskali vrtec.«

SKLEP:

Novinarka Vesna Ban je kršila 1., 2., 3., 10., in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 19. člena Kodeksa.


Obrazložitev:

Temeljna napaka novinarke Vesne Ban je, da je obe nastopajoči v svojih prispevkih izenačila in obravnavala »v paketu«, čeprav sta tako po odgovornosti kot domnevno tudi po vpletenosti v različnem položaju.

Ravnateljica je nalogodajalka, računovodkinja pa realizatorka navodil, ki jih je dolžna izpolniti. Novinarka ni dokazala, da bi računovodkinja morala vedeti, da so bila morebiti katera od navodil tudi nezakonita. Tako je v dveh prispevkih objavila vrsto nedokazanih očitkov na račun Leone Trifunović. NČR ni predložila nobenih dokumentov, posnetkov ali pričavanj, ki bi dokazovali, da je notranja revizija prav pri delu pritožnice Leone Trifunović odkrila nepravilnosti; NČR tako nima dokazov, da bi inšpektorat za delo ali kak drug inšpekcijski organ izrekel kakršnekoli kazni, povezane z njenim delom. NČR nima dokazil, da bi bila pritožnica zaradi ravnanj, ki jih očita novinarka, v kazenskem postopku, niti da bi bila zoper njo na pristojne organe pregona vložena kazenska ovadba. Pritožnica je torej na podlagi pristojnosti, ki jih ima kot računovodkinja, ob izvajanju denarnih nakazil sledila navodilom pristojnih. Ker ni nobenih dokazil (ne s strani pritožnice ne novinarke) o tem, da je bila njena mati prerazporejena na drugo delovno mesto na podlagi izdane odločbe ZPIZ ob ugotovljeni invalidnosti II. kategorije, ne pa zaradi zahtev ali vpliva pritožnice, niti o tem, da je na novem delovnem mestu njena mati prejemala enako (ne pa višjo) plačo, kot jo je imela kot kuharica, NČR o tem delu pritožbe ni odločalo.

Novinarko je NČR sicer zaprosilo, naj svojemu odgovoru na pritožbo doda tudi končno poročilo izredne notranje revizije Vrtca Zelena jama, št. 0601-1/2011-3, z dne 1. 3. 2011, na katerega se je sklicevala, a ta dokumenta ni priložila. Prav tako ugovora na pritožbo ni utemeljila z drugimi dokazili.

Ob tem, ko novinarka ni predložila nobenega od dokumentov, na katere se sklicuje, je NČR upoštevalo pritožničino trditev, da je novinarka v dveh prispevkih nekorektno in neutemeljeno namigovala in jo obtoževala tatvine in zlorabe pooblastil, ne da bi poskušala pridobiti njen odziv.

Novinarka ni dokazala, da bi bila pritožnici odvzeta pooblastila niti tega ne, da so bili zaradi njenih in ravnateljičinih dejanj oškodovani otroci S tem je kršila 1. In 2. člen, ker ni pridobila odziva pritožnice, pa tudi 3. člen kodeksa.

NČR meni, da selitve v vrtcu in trenutna odsotnost pritožnice niso opravičilo, da novinarka ne bi poskušala pridobiti odziva pritožnice. Glede na to, da tudi avtorica prispevka zatrjuje, da ni šlo za aktualno dogajanje, ki bi ga bilo treba nemudoma objaviti, saj »so se dogodki odvili že pred časom in da delo policije, inšpektorata in ostalih pristojnih inštitucij ni potekalo tisti dan«, ni bilo nobene potrebe, da bi zaradi (domnevne) časovne stiske tako hude obtožbe objavili brez odziva obeh prizadetih. Tip prispevka, ki lahko pritožnici radikalno spremeni življenje, torej ni bil tak, da ne bi dovoljeval odloga, potrebnega za temeljitejše preverjanje.

Zahteva za popravek je predmet zakonske ureditve, zato se razsodišče v ta del pritožbe ni spuščalo.

NČR meni, da je prispevek s prizori, v katerih je brez posebnega opozorila objavljena simbolna slika in ki s konkretnim primerom nimajo nobene zveze, pri gledalcu lahko ustvarilo vtis, da so pritožnico zalotili ob storitvi kaznivega dejanja, jo vklenili in odpeljali s policijskim vozilom, čeprav po razsodišču dostopnih podatkih to ni res. Tudi če montaža, naslovi in podnapisi niso predmet dela novinarja, je novinarka odgovorna za celotni prispevek, vključno s sliko, saj ima tudi ta sporočilno vrednost. S tem je Vesna Ban kršila tudi 10. člen kodeksa slovenskih novinarjev.

NČR meni, da bi se novinarka sicer izognila napakam, ki so jo privedle do kršitve 18. člena kodeksa, če bi si pravočasno pridobila odziv ljudi, ki jih obtožuje. Tako pa je prispevek zapisan v obliki, ki ne pušča dvomov – zanjo sta, glede na vsebino in podnaslove prispevka, krivi obe, ravnateljica in računovodkinja, še preden se je to v sodnem postopku tudi potrdilo. Zato je kršila tudi 18. člen.

NČR ugotavlja, da pritožnica in njeni pravni zastopniki povsem napačno razumejo dikcijo 19. člena kodeksa, ki je namenjena varovanju pravic otroka pred škodljivo radovednostjo javnosti, ki bi lahko pri mladem človeku pustila dolgotrajne posledice. Ta člen ne pušča nobenega prostora za drugačno razlago, zato je pritožba, ki ga navaja v tem primeru, nerazumljiva. 19. člen torej po mnenju NČR ni bil kršen.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 15. februarja 2012

Ranka Ivelja,

predsednica Novinarskega častnega razsodišča