Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Mojca Širok, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Alma M. Sedlar, Nina Jerman (člani), je na seji 28. marca 2012 v primeru Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) proti Suzani Rankov in Vesni Vuković, novinarkama časnika Dnevnik, ugotovilo, da sta novinarki kršili Kodeks novinarjev Slovenije.
Članica in predsednica NČR Ranka Ivelja se je izločila iz postopka – obravnave in razsojanja – v tem primeru.
Primer: Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) proti Suzani Rankov in Vesni Vuković (Dnevnik)
Pritožba AUKN se nanaša na članek „Kdo so ljudje iz kadrovske baze AUKN: še spletni brskalniki jih ne najdejo“, ki je bil objavljen v Dnevniku 10. septembra 2011. Novinarki v njem pišeta o domnevnih klientelističnih praksah pri oblikovanju nabora kandidatov za nadzornike v podjetjih, ki so deloma ali celoti v lasti države; navedbe svojih anonimnih virov v njem podkrepita s podatki, ki naj bi dokazovali pomanjkljive kvalifikacije omenjenih kandidatov.
Tako sta med drugim zapisali, da gre v „večini primerov za širši javnosti popolnoma neznane ljudi, brez omembe vrednih referenc in izkušenj iz nadzorovanja in upravljanja podjetij“. Po mnenju pritožnika ta zapis skupaj z navedbo, da „jih še spletnih brskalniki ne najdejo“, predstavlja kršitev 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije („Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti“). Agencija namreč dokazuje, da novinarki točnosti navedb nista poskušali dodatno preveriti pri omenjenih kandidatih, saj iskanje po spletu po njenem mnenju ne more biti zadostna podlaga za očitke o neustreznih kvalifikacijah. Kot navaja predsednica uprave AUKN Dagmar Komar: »Resnica je, da Google najde prav vse nadzornike, ki so bili imenovani na predlog AUKN, in zato ne drži dejstvo, ki ga novinarki navedeta celo v naslovu članka.«
Avtoricama članka pritožnik očita tudi kršitev 4. člena Kodeksa („Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme“), ker v prispevku nista navedli nobenega izmed predpisanih meril za izbor kandidatov za nadzornike in tako bralcem zamolčali tudi, da reference s področja nadzora ali upravljanja podjetij niso nujne za njihovo uvrstitev v nabor nadzornikov. Novinarki naj bi kršili tudi 2. člen Kodeksa („Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev“), saj naj bi s svojimi zapisi neutemeljeno razžalili „številne ugledne strokovnjake“, obenem pa naj bi prekršili tudi 15. člen („Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti dovolj razvidna, da lahko naslovnik sporočila loči med dejstvi in stališči novinarja“), in sicer z zapisom, da je AUKN „zakonsko samostojnost in neodvisnost izkoristila zato, da si ustvarja svoja omrežja v gospodarstvu“; trditev naj bi predstavljala nekorektno in žaljivo predstavljanje dejstev in s tem kršitev 2. člena Kodeksa.
Z navedbo, da „po trditvah naših virov k izbiri kandidatov pripustijo tudi uprave same“ in da „AUKN od uprave dejansko na mizo večinoma dobiva vloge vnaprej izbranih kandidatov“ (s čimer naj bi avtorici nakazovali na neposreden vpliv organov upravljanja državnih podjetij na izbor njihovih nadzornikov), naj bi po mnenju AUKN prekršili 3. člen („Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče“), dodatno pa tudi 1. člen Kodeksa. Slednjega naj bi prekršili tudi z objavo preglednice o kadrovskih posegih Agencije v organe upravljanja in nadzora državnih družb, kjer naj bi z neustreznim povzemanjem uradnih podatkov AUKN (v štirih od 23 podjetij nista povsem ustrezno navedli razlogov za menjave) dodatno zavajali javnost.
Novinarki sta preko pooblaščene odvetniške pisarne Emil Zakonjšek odgovorili na vse obtožbe in jih zavrnili.
V odzivu na očitke o kršitvi 1. člena Kodeksa z dokazovanjem kadrovske neustreznosti izbranih kandidatov s sklicevanjem na odsotnost podatkov o njihovem delu na spletu odvetniška pisarna odgovarja, da sta novinarki svoje navedbe zapisali na podlagi preverjanj več spletnih virov, od iskalnika Google do strani Agencije za javnopravne evidence (Ajpes), poslovnih spletnih registrov Gvin in Ibon ter Uradnega lista. Na podlagi domnevno pomanjkljivih navedb o poklicnih kvalifikacijah kandidatov za člane nadzornih svetov (zapisi, ki se nanašajo na njihovo zasebno življenje, ju niso zanimali) sta zapisali svojo trditev, da gre za v večini primerov širši javnosti popolnoma neznane ljudi brez omembe vrednih referenc s področja vodenja ali upravljanja podjetij.
Novinarki sta navedbe svojih virov, ki so jima informacije posredovali v zameno za zagotovitev anonimnosti (kar je v skladu z 8. členom Kodeksa), poskušali uradno preveriti pri AUKN, ki sta ji preko elektronske pošte poslali zaprosilo o pojasnilih morebitnih sorodstvenih vezi med njenimi zaposlenimi in sodelavci ter omenjenimi kandidati za nadzornike. Zato odvetniška pisarna zavrača očitke o pomanjkljivem preverjanju informacij in kršenju 1. člena Kodeksa.
Poleg tega po mnenju pooblaščenca navedba, da v Agenciji „k izbiri kandidatov po trditvah naših virov pripustijo tudi uprave same“, ne predstavlja hude obtožbe (saj AUKN sama navaja, da je predlog uprave ena izmed petih možnih nabornih poti), zato nista kršili 3. člena Kodeksa. Prav tako naj ne bi z zapisi o pomanjkljivih referencah osebno užalili nobenega izmed kandidatov za nadzornike, saj v svojem poročanju nista poimensko izpostavili nikogar, poleg tega se nihče izmed njih ni obrnil nanju in ju opozoril na morebitno razžalitev.
Glede pritožb o nekorektnem povzemanju podatkov AUKN v omenjeni tabeli pa odvetniška pisarna pojasnjuje, da je bil pregled povzet po uradni spletni strani Agencije, ki da je zato sama odgovorna za njihovo preglednost. Novinarki sta podatke o kadrovskih menjavah dobili iz zapisov skupščin, objavljenih na omenjeni strani, in jih vnesli v tabelo. Pri tem sta res zagrešili nekaj netočnosti, vendar NČR nima razloga, da bi sklepal, da gre za zlonamerno potvarjanje dejstev; novinarki sta v dodatnih pojasnilih, za katere ju je zaprosilo NČR, namreč pojasnili, da AUKN poročila o dogajanju na skupščinah objavlja zgolj v obliki tabel, brez podrobnejših obrazložitev glasovanj, zato lahko prihaja do nejasnosti, kar podkrepita s konkretnima primeroma dveh skupščin. Iz tega razloga sta se novinarki pri pripravi svojega članka in preglednice s pregledom kadrovanja po nalogu AUKN naslonili še na lastno dokumentacijo in neformalne vire. V odgovoru na dodatna vprašanja NČR sta še pojasnili, da AUKN tudi v zahtevi po popravku, ki jo je naslovil na Dnevnik, uredništva ni opozoril na domnevne netočnosti, iz česar bi po njunem mnenju lahko sklepali, da jih Agencija sama „ni štela za takšne, da bi bistveno vplivale na sporočilo novinarskega prispevka.“ Tudi v kolikor držijo pritožnikovi očitki o napačni predstavitvi nekaj kandidatov, bi to po mnenju zastopnika novinark predstavljalo le neznaten delež vseh primerov in ne bi spremenilo bistva sporočila članka in preglednice.
Pooblaščenec s konkretno navedbo iz članka še dokazuje, da sta avtorici opozorili na omenjena merila za izbor kandidatov, in opozarja, da nikjer v prispevku ne trdita, da je preteklo opravljanje vodstvenih ali nadzornih funkcij v gospodarskih družbah nujen pogoj za dokončno uvrstitev v nabor nadzornikov. Zato po njegovem mnenju novinarki nista prekršili 4. člena Kodeksa.
Navedba, da je Agencija svojo zakonsko neodvisnost izkoristila za vzpostavitev lastnega omrežja vpliva v gospodarstvu, naj ne bi ustrezala opredelitvi hude obtožbe; odvetniška pisarna opozarja, da zapis ne vsebuje „besed ali stavkov, ki bi bili nekorektni ali osebno žaljivi“, zato zavrača očitek o kršitvi 2. člena Kodeksa. Ker gre za interpretacijo navedb njunih virov, do katere sta novinarki upravičeni in ker naj bi bilo iz formulacije jasno razvidno, da gre za njuno stališče, pooblaščenec dokazuje, da nista kršili 15. člena Kodeksa.