Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor proti novinarki Večera Nini Ambrož


Članek Nine Ambrož


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Mojca Ramšak, Mario Belovič, Vasja Jager in Nada Ravter, je na seji 21. marca 2012 v primeru Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor proti novinarki Večera Nini Ambrož ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, ki ga zastopa direktorica Tanja Vindiš Furman, proti novinarki Večera Nini Ambrož

Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (v nadaljevanju stanovanjski sklad) novinarki Nini Ambrož in uredniku Aljoši Peršaku očita, da sta v članku z naslovom »Vedeževalka Kanglerja stala nove ovadbe«, objavljenem 5. januarja 2012 na 1. In 17. strani časopisa, kršila 1. In 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Novinarka je na naslovnici med drugim zapisala: »Na omenjenem razpisu je (Karin Ježovita, op.p) kandidirala v konkurenci z vodilno delavko vrtca, kustosinjo in zdravnikom. A ker jo je županstvo prepoznalo kot pomembno osebo za Maribor, je lahko prevzela ključe 110 kvadratnih metrov velikega stanovanja v lepi okolici blizu Stražunskega gozda v Mariboru.«

Očitani kršitvi naj bi novinarka storila z neresničnimi in zamolčanimi dejstvi, saj njena navedba po prepričanju pritožnika pomeni, da je bila Karin imenovana v konkurenci štirih prosilcev, ki so vsi kandidirali za eno stanovanje, in da je bilo stanovanje dodeljeno samo njej. Pritožnik navaja, da je Karin Ježovita edina kandidirala za stanovanje na naslovu Ulica heroja Nandeta 50, Maribor (oziroma za “stanovanje v lepi okolici blizu Stražunskega gozda v Mariboru,« kot izhaja iz članka), ki ji je bilo tudi dodeljeno, ostali trije prosilci pa se niso potegovali za predmetno stanovanje, kar pomeni, da tudi niso bili v konkurenci z njo, saj so se na razpis za oddajo treh službenih stanovanj, in sicer na Dogoški cesti 79c, Maribor, Svetozarevski ulici 15, Maribor, in Ulici heroja Nandeta 50, Maribor, prijavili štirje prosilci. Ne drži torej navedba v članku – tako pritožnik -, da je Karin kandidirala v konkurenci z ostalimi tremi prosilci, saj imajo ti možnost, da podajo vlogo na točno razpisano službeno stanovanje. Za stanovanje na Ulici heroja Nandeta 50 je tako kandidrala edino Karin, prav tako je vodilna delavka vrtca kot edina kandidirala za stanovanje na Dogoški cesti 79 c in ga posledično tudi dobila, stanovanje na Svetozarevski ulici 15, za katero sta kandidirala dva prosilca, zdravnik in kustosinja, pa je bilo v skladu s predlogom oddano zdravniku.

Pritožnik trdi, da je novinarka s tem kršila 1. člen (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij) in 4. člen kodeksa (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme). Po objavi članka je pritožnik na Večer poslal zahtevo za objavo popravka, ki pa ga ta, ker »ne ustreza določbam« zakona o medijih, ni objavil.

Domnevnih kršitev kodeksa, ki naj bi jih storil urednik Aljoša Peršak, pritožnik ne navaja.

Stanovanjski sklad od NČR zahteva obsodilno razsodbo zoper novinarko in njenega urednika in po potrebi predlaga javno obravnavo z udeležbo svojih predstavnikov in novinarke. NČR razpolaga z dovolj podatki in pojasnili z obeh strani, zato se za javno razpravo ni odločilo.

Novinarka Nina Ambrož v odgovoru NČR pritožbo v celoti zavrača in jo ocenjuje kot nekorektno in neutemeljeno. Dejstvo je, da je podjetnica (Karin Ježovita, op. p) kandidirala na razpisu, ki je zajemal tri stanovanja, nanj pa so se prijavile skupaj štiri osebe. Ena od prejemnic stanovanja je bila prerokovalka. Nikjer pa ni, kot pravi, ne neposredno ne posredno zapisala, da so štiri osebe kandidirale za eno stanovanje, dobila pa naj bi ga le napovedovalka usode, kot skuša prikazati sklad. Nikjer tudi ni navedla, da imajo prosilci možnost, da podajo vlogo na točno določeno razpisano stanovanje. Ve pa se, da to tudi ni pogoj, pojasnjuje novinarka. Ob tem poudarja, da je ključno za razumevanje zgodbe to, da je (med četverico za razpisu za tri stanovanja) ključe stanovanja dobila vedeževalka Ježovita kot članica sveta invalidov, posvetovalnega telesa župana, kamor je bila imenovana dan po objavi razpisa za dodelitev stanovanj. In še to, da je do službenega stanovanja prišla s pomočjo ponarejenega spričevala. Novinarka opozarja, da je bilo njeno poročanje, ki je predmet pritožbe stanovanjskega sklada, naslednji korak v zgodbi, piše namreč o kazenski ovadbi, ki je zaradi podelitve omenjenega stanovanja doletela vpletene, tudi predstavnike stanovanjskega sklada. Zato v pretirane podrobnosti podeljevanja stanovanja ni zahajala, jih je pa korektno povzela. Ambroževa v odgovoru še pojasnjuje, da je novinarska kolegica, ki se je s specifiko primera še posebej ukvarjala, v isti številki objavila tudi celostranski natančni opis podeljevanja »problematičnega« stanovanja, vendar se na njene članke pritožnik ni odzval.

SKLEP:

Novinarka Nina Ambrož ni kršila 1. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obrazložitev:

Novinarka z zapisom »Na omenjenem razpisu je (Karin Ježovita, op.p) kandidirala v konkurenci z vodilno delavko vrtca, kustosinjo in zdravnikom. A ker jo je županstvo prepoznalo kot pomembno osebo za Maribor, je lahko prevzela ključe 110 kvadratnih metrov velikega stanovanja v lepi okolici blizu Stražunskega gozda v Mariboru.« ni zapisala netočnosti, zato ni kršila 1. člena kodeksa. Nikjer namreč ni zapisano to, kar trdi pritožnik: da je bila Karin imenovana v konkurenci štirih prosilcev, ki so vsi kandidrali za eno stanovanje, in da je bilo stanovanje dodeljeno samo njej. NČR ocenjuje, da je v krajšem besedilu na prvi strani, ki poroča predvsem o vložitvi kazenskih ovadb zoper župana in predstavnike stanovanjskega sklada, točno povzela dejstva: Karin Ježovita je kandidirala na razpisu, ki je zajemal tri stanovanja, nanj pa so se prijavile skupaj štiri osebe. Zato je tudi popolnoma dopusten sklep in besedna zveza, ki jo uporabi novinarka in ki najbolj moti pritožnika: da je Ježovita kandidirala v konkurenci z ostalimi tremi prosilci.

Do očitane kršitve 4. člena kodeksa bi prišlo, če bi novinarka objavila le članek na prvi strani, ki zaradi omejenega prostora res ne vsebuje vseh informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Ker pa je integralni del besedila tudi njegovo (pravilno označeno in napovedano in na isti dan objavljeno) nadaljevanje na 17. strani, ki vsebuje vse relevantne informacije, tudi podrobnosti podeljevanja stanovanja, ki pa ji pritožnik z ničemer ne oporeka, NČR ocenjuje, da novinarka ni kršila 4. člena kodeksa.

Glede na to, da NČR ni prepoznalo kršitev v pisanju novinarke, kršitve ni storil niti odgovorni urednik Aljoša Peršak. NČR tudi ugotavlja, da pritožnik ni navedel drugih domnevnih kršitev kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopke prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 21. marca 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča