Informacijski pooblaščenec, pooblaščenka Nataša Pirc Musar, proti novinarki Demokracije Vidi Kocjan

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Mojca Ramšak, Davorin Koron, Alma M. Sedlar in Mario Belovič (člani), je na seji 25. aprila 2012 v primeru Informacijski pooblaščenec, zanj pooblaščenka Nataša Pirc Musar, proti novinarki Demokracije Vidi Kocjan, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Informacijski pooblaščenec, pooblaščenka Nataša Pirc Musar, proti novinarki Demokracije Vidi Kocjan

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar novinarki tednika Demokracija Vidi Kocjan očita, da je v prispevku z naslovom Politično pristranska pooblaščenka, objavljenem 8. 12. 2011, kršila 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Po mnenju pritožnice je novinarka kršila 2. člen (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) in 3. člen (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) z vrsto navedb v omenjenem prispevku.

V prvem odstavku je novinarka zapisala: »Informacijska pooblaščenka je precej prizanesljiva do ravnanja drugih medijev in strank, ki so do (izbranih) posameznikov v javnosti neusmiljeni …« … »vse skupaj meji na politično pristranskost te ustanove pa tudi njenega vodje«. V tretjem odstavku pa zapiše: »Na tem mestu želimo opozoriti predvsem na nedoslednosti informacijske pooblaščenke, ki jih je mogoče opisati kot sporna in politično pristranska ravnanja.« Pritožnica pravi, da novinarka teh navedb konkretno ne utemelji s primeri. Kot dokaz v nadaljevanju omeni le dva primera sproženih primerov in primer že pravnomočno inšpekcijskih zaključenih postopkov v zvezi z objavami v tedniku Demokracija. Točnosti teh navedb pa ni preverila pri Informacijskem pooblaščencu, ki je enako ukrepal tudi v številnih drugih primerih, ko je šlo za nezakonite objave osebnih podatkov.

V četrtem odstavku članka je med drugim zapisano: »Nasprotno pa Pirc Musarjeva po doslej dostopnih podatkih ni ukrepala, ko je Melita Župevc, prej poslanka SD, zdaj pa poslanka Pozitivne Slovenije, septembra letos v javnost posredovala poročilo parlamentarne preiskovalne komisije.« Pri tem novinarka ne omeni, da Informacijski pooblaščenec v zvezi s tem ni prejel nobene prijave ali pritožbe, brez katerih sicer ni pristojen za ukrepanje.

Kakšna je v resnici pristojnost odločanja Informacijskega pooblaščenca po mnenju pritožnice, novinarka zamolči tudi v svojem naslednjem zapisu: »Nadalje se informacijska pooblaščenka ni odzivala niti na pozive poslancev SDS, naj odloči o tem, ali državni organi pa tudi Komisija za preprečevanje korupcije lahko razkrijejo podatke o poslovanju pravnih subjektov z državnimi organi, ministrstvi, organi v sestavi, in gospodarskimi družbami v večinski lasti države. Zdaj namreč velja, da morajo biti informacije o denarnem toku med javnim in zasebnim tajne, kar pomeni, da podjetjem, ki so v večinski državni lasti, svojih denarnih tokov ni treba razkrivati pred javnostjo. Gre za podjetja, kot npr. Družba za avtoceste RS (DARS) in podobno.« Pritožnica ponavlja, da je Informacijski pooblaščenec pritožbeni organ, ki odloča v posamičnih pritožbenih primerih na podlagi pritožbe, ne sme pa vnaprej, izven konkretnih postopkov, dajati mnenj in pojasnil. Prav tako je po ugotovitvah pritožnice novinarka zamolčala, da je Informacijski pooblaščenec v praksi že večkrat zavzel stališče, da so podatki o porabi javnih sredstev javni. Tako je ravnal tudi v najmanj petih primerih pri odločbah, ki se nanašajo na DARS, ko je odločil, da je družba zavezanec za posredovanje javnih informacij. Poleg tega je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar večkrat opozorila na pomanjkljivost zakonodaje, ko gre za družbe v večinski državni lasti kot (ne)zavezancev za dostop do javnih informacij, kar je novinarka prav tako zamolčala, dodaja pritožnica.

Po mnenju pritožnice je novinarka kršila 2. In 3. člen še z navedbo: »Nadalje se Nataša Pirc Musar kljub številnim pozivom doslej ni opredelila niti do tega, da so ministrstva celotno obdobje Pahorjeve vlade zavračala posredovanje podatkov o tem, kakšno je sodelovanje Odvetniške pisarne Senica (partnerja nekdanje ministrice Katarine Kresal) z ministrstvi, državnimi organi, predvsem pa z gospodarskimi družbami v večinski državni lasti.« Nataša Pirc Musar na to odgovarja, da Informacijski pooblaščenec ni vodil nobenega pritožbenega postopka (ker pritožbe zainteresiranega prosilca ni prejel). Sicer pa so podatki o sodelovanju med državnimi organi in odvetniškimi pisarnami informacija javnega značaja in temu v prid je Informacijski pooblaščenec že večkrat odločil.

Novinarka Vida Kocjan na očitke o kršitvi kodeksa Novinarskemu častnemu razsodišču ni odgovorila.

SKLEP:

Novinarka je kršila 3. člen, ni pa kršila 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da novinarka Vida Kocjan v članku Politično pristranska pooblaščenka navaja vrsto trditev, ki jih pritožnica Nataša Pirc Musar zanika. Novinarka med drugim ni preverila informacije, da Informacijski pooblaščenec ni prejel nobene prijave ali pritožbe glede dejanja poslanke Melite Župevc, ki naj bi javnosti posredovala poročilo parlamentarne preiskovalne komisije. Informacijskemu pooblaščencu očita, da se ni odzval na pobudo poslancev SDS, naj odloči glede javnosti podatkov o denarnem toku med javnim in zasebnim, češ da so te zdaj tajne. Informacijski pooblaščenec je v praksi že večkrat zavzel stališče, da so določeni podatki o porabi javnih sredstev javni. Tako je bilo najmanj v petih primerih v zvezi z družbo Dars, ko je odločil, da je družba zavezana za posredovanje javnih informacij. To velja tudi za informacije o denarnem toku med državnimi organi in odvetniškimi družbami, kar je informacijski pooblaščenec s svojimi odločitvami prav tako večkrat potrdil. Neutemeljen je tudi novinarkin očitek pooblaščenki, da se ta kljub številnim pozivom ni opredelila do sodelovanja državnih organov in družb z odvetniško pisarno Senica, saj v zvezi s tem Informacijski pooblaščenec ni prejel nobene pritožbe. Novinarka sicer v svojem prispevku ne upošteva dejstva, da je Informacijski pooblaščenec pritožbeni organ, ki odloča le na podlagi pritožbe, ne sme pa vnaprej izrekati mnenj in pojasnil.

Novinarkine nepreverjene trditve v članku Politično pristranska pooblaščenka, za katere ni iskala odziva, pomenijo hudo obtožbo na račun dela Informacijskega pooblaščenca oziroma pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Po mnenju NČR obtožbe namreč namigujejo celo na nezakonito delo tega samostojnega, neodvisnega državnega organa, kar pomeni kršitev 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Z zapisom »vse skupaj meji na politično pristranskost te ustanove in njenega vodje« in »na tem mestu želimo opozoriti predvsem na nedoslednosti informacijske pooblaščenke, ki jih je mogoče opisati kot sporna in politično pristranska ravnanja« po mnenju NČR novinarka ni kršila 2. člena. Novinarka namreč pritožnici pristranskost pripisuje pogojno. Vendar pri tem ne uporablja osebno žaljivih izrazov, zato ne gre za kršitev 2. člena (»vse skupaj meji« in »nedoslednosti, … ki jih je moč opisati kot sporna in politično pristranska ravnanja”). Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da je Informacijski pooblaščenec vendarle državni organ, ki se pri svojem delu posredno ali neposredno sooča tudi s politiko in mora vzeti v zakup možnost , da bo deležen subjektivnih političnih ocen. Preostale očitke novinarki je NČR ocenilo kot kršitev 3. člena kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 25. aprila 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča