22. 5. 2012

Narodni dom Maribor in Vladimir Rukavina proti novinarki Dnevnika Tanji Lesničar Pučko


Intervju Tanje Lesničar Pučko z Mitjo Rotovnikom


Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Davorin Koron (podpredsednik), Mojca Ramšak, Alma M. Sedlar, Davorin Koron in Mario Belovič (člani), je na seji 25. 4. 2012 v primeru Narodni dom Maribor in Vladimir Rukavina proti novinarki Dnevnika Tanji Lesničar Pučko soglasno sklenilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Narodni dom Maribor in Vladimir Rukavina proti Tanji Lesničar Pučko (Dnevnik)

Narodni dom Maribor (pritožnik 1) in Vladimir Rukavina (pritožnik 2) sta se pritožila zaradi prispevka “Objektivov intervju: Mitja Rotovnik”, objavljenega v Dnevnikovi prilogi Objektiv dne 14. 1. 2012, v katerem naj bi Tanja Lesničar Pučko kršila 2. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Drugi člen Kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo) naj bi novinarka kršila z vprašanjem, ki ga je postavila intervjuvancu: »No, EPK [Evropska prestolnica kulture] je tudi vaša bolečina, bili ste v komisiji za izbor mesta in ste zelo nasprotovali izbiri Maribora. V komisiji je bil tudi Vladimir Rukavina, ki je nato projekt Kible, ki ga je koncipirala, prevzel in ga zavozil. Vi ste Rukavini zelo naklonjeni, kajne?« Pritožnik 2 navaja, da je odgovoril že vsaj na štiri članke na to tematiko, novinarki predstavil vsa dejstva ter da novinarka za svoje trditve, da je pritožnik 2 »zavozil« projekt EPK, ni imela nobene osnove, pa tudi, da ga je s to navedbo hudo užalila in škodila njegovi časti in dobremu imenu. Tretji člen Kodeksa naj bi novinarka kršila tudi z trditvijo: »Toda on je denar iz EPK pretakal v Narodni dom za festival Lent in za Festival Maribor!« in nato še z vprašanjem intervjuvancu: »Gospod Rotovnik, lepo vas prosim, če človek, ki je odgovoren za EPK, preden je sploh sestavljen program, največ denarja nameni “svojim” projektom, se temu prav po kmečko reče zloraba. Če bi zmagala Ljubljana, bi vi torej vsa leta “vizionarsko krepili” CD in Festival Ljubljana, novi projekti in mali producenti pa naj v zadnjem trenutku z nekaj novci nekaj spacajo?« Pritožnik 2 navaja, da nikoli ni nobenega denarja pretakal v Narodni dom, da je Festival Maribor financirala Mestna občina Maribor (MOM), in to prej skozi posebno postavko EPK, o kateri je leta 2008 odločil mestni svet na predlog župana, v letu 2009 na predlog začasnega sekretariata za izvedbo EPK, ko je bil ustanovljen zavod Maribor 2012, pa na predlog programskega direktorja sveta zavoda. Nadalje pritožnik navaja, da je Festival Lent v letu 2008 prejel le 29.000 EUR, v letu 2009 pa samo 34.295 EUR, kar je bilo po trditvah pritožnika 2 mnogo manj kot druge ustanove. Pritožnik 2 nadalje navaja, da kot v. d. direktorja zavoda Maribor 2012, kar je bil od marca 2010 do januarja 2011, ni imel nobenih pooblastil pri programskih odločitvah, nosil pa je vso odgovornost, zaradi česar je tudi odstopil. Pritožnik 2 navaja, da trditev, da je projekt EPK »prevzel in ga zavozil«, ni resnična, kot da tudi ni resnična trditev, da je »največ denarja namenil svojim projektom«. Z obema trditvama naj bi novinarka kršila 2. člen Kodeksa.

Z navedenimi vprašanji in trditvami naj bi novinarka kršila tudi 11. člen Kodeksa (novinar mora ločiti informacije od komentarjev; razlika med poročilom in dejstvi mora biti jasno razvidna).

Novinarka je na pritožbo odgovorila.

Novinarka odgovarja, da je bil intervju avtoriziran in objavljen s popravki intervjuvanca. Oporeka dejstvu, da je pritožbo podal Narodni dom Maribor, saj se intervju ne nanaša na delovanje ustanove, pač pa na delovanje pritožnika 2 kot njenega direktorja. Nadalje odgovarja, da se je na možnost kolizije interesov opozarjalo že v času delovanja komisije za nosilca programa EPK, katere član je bil pritožnik 2, dne 14. 7. 2012 pa je bil imenovan za vodjo Začasnega sekretariata EPK, ki je prevzel na komisiji izbrani koncept EPK. Koncept, ki ga je pripravila organizacija Kibla, naj bi nato začel doživljati spremembe in v njem naj bi vedno večjo vlogo dobival Narodni dom Maribor. Na pritožbeno navedbo, da pritožnik 2 kot vodja Začasnega sekretariata ni imel pooblastil pri programskih odločitvah, novinarka odgovarja, da iz objave na spletni strani MOM, ki jo prilaga kot dokaz, izhaja, da je med pristojnostmi vodje sekretariata tudi program. Nadalje navaja, da je pritožnik 2 po ustanovitvi zavoda Maribor 2012 postal v. d. direktorja ter da je bil na tem položaju do januarja 2011. Vseskozi naj bi obstajal sum konflikta interesov, saj je bil pritožnik najprej član komisije, nato vodja začasnega sekretariata, nato v. d. zavoda, ves čas pa je bil še direktor Narodnega doma Maribor, ki je imel v EPK pomembno vlogo, saj sta bila Festival Lent in Festival Maribor predvidena kot največja dogodka EPK. Glede sredstev, ki naj bi bila prejeta za omenjena festivala, novinarka odgovarja, da navedba pritožnika 2 ne drži, saj je MOM iz naslova EPK Narodnemu domu Maribor leta 2008 nakazala še 105.000 evrov za program in 390.000 evrov za kritje primanjkljaja, k čemur novinarka predloži pogodbo o financiranju redne dejavnosti Kulturno prireditvenega centra Narodni dom Maribor v letu 2008 z dne 22. 4. 2008, anekse 1, 2 in 3 k tej pogodbi (z dne 17. 6. 2008, 29. 7. 2008 in 27. 11. 2008) in pogodbo o financiranju stroškov dela projektne skupine »Začasni sekretariat projekta EPK 2012« z dne 27. 11. 2008 (vse pogodbe so bile sklenjene med MOM in Narodnim domom Maribor). Novinarka v podporo svojim navedbam predloži izsek iz rebalansa proračuna z utemeljitvijo 390.000 evrov vrednega nakazila, iz katerega izhaja, da Festival Maribor v izvedbi Narodnega doma Maribor »predstavlja začetek enega od temeljev EPK«. V podporo svojim trditvam predloži tudi članek novinarja Tomaža Klipšteterja z naslovom »V malho kulturne prestolnice je prvi segel Festival Lent« (Dnevnik, 26. 11. 2008), članek istega novinarja z naslovom »V Narodnem domu Maribor so se pokrili s predolgo odejo« (Dnevnik, 22. 11. 2008), ki govorita o pokrivanju primanjkljaja Narodnega doma Maribor iz fonda EPK, in članek Melite Forstnerič Hajnšek z naslovom »Srečo imate, da je država na vaši strani« (7. 11. 2008, Večer). Slednji med drugim govori o tem, da se je z začetne načrtovane vrednosti projekta v višini 200,431.561 milijonov evrov ta vrednost znižala na 19 milijonov evrov. Novinarka nadalje opozori še na uradno spletno stran EPK, na kateri je navedeno, da je bil projekt v času priprave od konca leta 2008, ko je začasni sekretariat vodil pritožnik 2, v praznem teku.

SKLEP:

Novinarka ni kršila 3. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije


Obrazložitev:

NČR je ugotovilo, da je pritožnik pri pripravi pritožbe navajal kršitve 2. in 11. člena iz prejšnjega kodeksa, ki v času pritožbe ni več veljal. Ker je iz vsebine pritožbe nedvoumno razvidno, da gre za vsebinsko identična člena, torej 3. in 15. člen veljavnega kodeksa, je NČR prekvalifikacijo opravilo samo.

Pritožba se nanaša na tri konkretne navedbe novinarke v intervjuju, hkrati pa pritožnik omenja tudi okoliščine iz obširnega ozadja projekta Evropska prestolnica kulture. NČR se je pri presoji pritožbe v okviru svojih pristojnosti lahko ukvarjalo samo z navedbami v konkretnem prispevku, zoper katerega je vložena pritožba.

Glede navedbe, da je pritožnik projekt EPK »prevzel«, NČR ugotavlja, da navedba ne predstavlja hude obtožbe. Z njo je označen prevzem funkcije, ki je v primeru pritožnika 2 nesporen in ji niti sam ne nasprotuje.

Glede navedbe, da je pritožnik projekt EPK »zavozil«, NČR ugotavlja, da je imela novinarka utemeljene razloge za tako trditev. Utemeljila jo je s člankom Melite Forstnerič Hajnšek z naslovom »Srečo imate, da je država na vaši strani« (7. 11. 2008, Večer), ki govori o tem, da se je z začetne načrtovane vrednosti projekta v višini 200,431.561 milijonov evrov znižala na 19 milijonov, pa tudi z zapisom na uradni spletni strani EPK, na kateri je navedeno, da je bil projekt v času priprave od konca leta 2008, ko je projektno skupino z nazivom Začasni sekretariat projekta EPK vodil pritožnik 2, v praznem teku in da je zastal. NČR ocenjuje, da novinarka utemeljeno opozarja tudi na sum konflikta interesov, ki poslabšuje transparentnost projekta. NČR ocenjuje, da je beseda »zavozil« ostra, vendar pa je še v okvirih običajnega novinarskega izrazoslovja, zlasti v novinarskih žanrih, ki dopuščajo več svobode pri izbiri besed, kakršen je intervju. Glede na navedeno NČR meni, da navedba o tem, da je pritožnik projekt zavozil, ne predstavlja hude obtožbe, zaradi katere bi morala novinarka, preden je navedbo objavila, pridobiti pritožnikov odziv.

NČR glede navedbe, da je pritožnik »največ denarja namenil svojim projektom«, ugotavlja, da je ta utemeljena glede na podatke, s katerimi je novinarka razpolagala. Novinarka navedbo utemelji s predložitvijo člankov avtorja Tomaža Klipšteterja (»V malho kulturne prestolnice je prvi segel Festival Lent«, Dnevnik, 26. 11. 2008; »V Narodnem domu Maribor so se pokrili s predolgo odejo«, Dnevnik, 22. 11. 2008), ki govorita o pokrivanju primanjkljaja Narodnega doma Maribor iz fonda EPK pri MOM. Hkrati je novinarka trditev dokazala tudi s predložitvijo aneksa št. 3 k pogodbi med Narodnim domom Maribor in MOM z dne 27. 11. 2008, iz katere je razvidno, da je Narodni dom Maribor prejel sredstva iz EPK tudi za (nadgrajeno) izvedbo Festivala Lent in Festivala Maribor, katerih stroški so bili deloma pokriti iz sredstev EPK. Navedba, da se je denar »pretakal«, glede na navedeno ni huda obtožba in je v mejah primernega novinarskega izražanja. Novinarka je pokazala, da je bil pritožnik v istem obdobju direktor Narodnega doma Maribor in vodja projekta EPK (od 14. 7. 2008 dalje je bil vodja začasnega sekretariata EPK, od ustanovitve zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, torej od marca 2010 do januarja 2011, pa je opravljal funkcijo v. d. direktorja zavoda). Narodni dom Maribor je iz fonda EPK prejemal sredstva za izvedbo projektov, ki so bili za EPK ključni, kot izhaja iz izseka iz obrazložitve proračuna MOM za leto 2008. Sredstva je Narodni dom Maribor pod vodstvom pritožnika prejemal med drugim za pokritje primanjkljaja v višini 495.402,90 evra, primanjkljaj pa je nastal zaradi izvajanja programov Narodnega doma Maribor, povezanih z EPK (Kulturno izobraževalna središča, Art camp, Festival Lent, Festival Maribor).

NČR meni, da navedba o tem, da je pritožnik »največ denarja namenjal svojim projektom« in da je denar »pretakal«, ne pomeni hude obtožbe, zaradi katere bi morala novinarka pridobiti odziv osebe, na katero se nanaša. V navedenem primeru gre za utemeljene ugotovitve o netransparentnosti, konfliktu interesov in uspehu projekta EPK glede na načrte, zaradi katerih je bil odobren, in njegovo dejansko kasnejšo izvedbo. Ugotovitve novinarke ne pomenijo očitanja kaznivih dejanj. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarka ni bila zavezana pridobiti odziva pritožnikov in da ni kršila 3. člena Kodeksa.

Glede očitka o obveznosti ločevanja med informacijo in komentarjem NČR ugotavlja, da gre v primeru spornega prispevka za novinarski žanr intervjuja, ki že po naravi stvari pomeni komentiranje informacij in ne zgolj njihovo podajanje. Glede na navedeno NČR ocenjuje, da novinarka ni kršila 15. člena Kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopke prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 25. aprila 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb