Milan Skok proti Suzani Rankov in Vesni Vuković (Dnevnik)

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Mario Belovič, Nina Jerman in Nada Ravter, je na seji 11. julija 2012 v Milan Skok proti novinarkama Dnevnika Suzani Rankov in Vesni Vuković ugotovilo, da sta novinarki kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Milan Skok proti Suzani Rankov in Vesni Vuković (Dnevnik)

Milan Skok, nekdanji predsednik upravnega odbora in zatem generalni direktor družbe Triglav Osiguranje Beograd, očita novinarkama Dnevnika Suzani Rankov in Vesni Vuković, da sta v prispevku z naslovom Nekdanjega šefa Triglav Osiguranja sumijo velikega oškodovanja družbe in kaznivih dejanj, ki je bil objavljen v Poslovnem Dnevniku 27. 2. 2011, kršili 1., 2. In 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Milan Skok v uvodu navaja, da se je s Triglavom razšel sporazumno in da je bila opravljena revizija, ki ni odkrila njegovih nepravilnosti. Kršitev 1. člena (novinar mora preveriti točnost zbranih informacij), 2. člena (novinar se mora izogibati nekorektnemu in osebno žaljivemu predstavljanju podatkov) in 3. člena kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) pritožnik novinarkama očita že v omenjenem naslovu in v podnaslovu. Pri zadnjem ima pritožnik očitno v mislih prvi odstavek teksta, v katerem novinarki pišeta, da Zavarovalnica Triglav zahteva več kot 160.000 evrov odškodnine od Milan Skoka, ki je od sredine leta 2006 do jeseni 2010 vodil Triglavovo srbsko hčerinsko družbo Triglav Osiguranje Beograd (nekdanji Triglav Kopaonik). Skok trdi, da nikoli ni bil šef Triglava Osiguranje v Beogradu in da je opravljal funkcijo predsednika upravnega odbora od 2006 do marca 2010, torej kolektivnega organa, in zatem funkcijo generalnega direktorja.

Kršitev 1. člena kodeksa pritožnik Milan Skok ugotavlja tudi v delu članka, kjer novinarki pišeta, da so bili ključni razlogi za slabši rezultat družbe v zadnjih dveh letih odškodnine po spornih sodnih primerih, oblikovanje zavarovalno tehničnih rezervacij, ki so posledica pospešitve likvidacije škod, in prehod na mednarodne računovodske standarde. Največje breme predstavljajo problematični škodni primeri iz časov prejšnje uprave, za katere so oblikovali rezervacije, še pišeta.

Skok odgovarja, da je Triglav Osiguranje pozitivno posloval v letih 2008 in 2009 in da bi se takšen trend tudi nadaljeval, če ne bi prišlo do nerazumne zamenjave vodstvene ekipe. Kot netočne pritožnik navaja tudi navedbe, da je izguba nastala zaradi povečanja tehničnih rezervacij, hitrejše likvidacije škod in upoštevanja mednarodnih standardov.

Kršitev 1. In 3. člena kodeksa pritožnik ugotavlja še v delu članka, kjer novinarki pišeta o izredni reviziji, katere rezultat so nedavno vložene odškodninske tožbe. Tako v Triglavu Skoku očitajo, da je preplačal izvajalca del pri obnovi škodnega centra v Rakovici za najmanj 15.000 evrov in da je Triglav Oisiguranje za Skoka najel stanovanje, katerega lastnica je bila že takrat Skokova žena (tako naj bi bil Triglav Osiguranje oškodovan za 20.000 evrov). Novinarki še pišeta, da Skoku grozi kazenski pregon zaradi suma goljufije. Pri revizorjih sta namreč dvome vzbudila najem reklamnih površin (družba naj bi bila tako oškodovana za 110.000 evrov) in nepregledna pogodba o izvedbi sejemskih storitev, še pišeta novinarki. Pritožnik odgovarja, da so bili vsi posli, ki so se nanašali na adaptacijo poslovnega prostora v Rakovici in v zvezi z reklamiranjem opravljeni v skladu s procedurami in normativi v družbi in z veljavnimi tržnimi pogoji. Posli za Rakovico so bili potrjeni na upravnem odboru, dodaja. Glede bivanja v omenjenem stanovanju v Beogradu pojasnjuje, da je imel o tem podpisano pogodbo s Triglavom Osiguranje.

Novinarki Suzana Rankov in Vesna Vuković v zvezi z očitki odgovarjata, da članek temelji na pisnih izsledkih izredne revizije, ki jo je Zavarovalnica Triglav opravila v svoji hčerinski beograjski družbi in na podlagi katere so zunanji pravni svetovalci vložili kazensko in odškodninsko tožbo. Priznavata, da nista našli odziva Milana Skoka na obtožbe, niti nista vedeli, kje bi ga lahko iskali. Zato sta se zanesli na ugotovitve uglednih pravnih strokovnjakov, ki jih je najela zavarovalnica, dodajata.

SKLEP:

novinarki Suzana Rankov in Vesna Vuković nista kršili 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, sta pa v eni točki prekršili 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da novinarki Suzana Rankov in Vesna Vuković nista prekršili 1., 2. in 3. člena kodeksa, ko sta v naslovu zapisali Nekdanjega šefa Triglav Osiguranja sumijo velikega oškodovanja družbe in kaznivih dejanj. Pritožnik Milan Skok trdi, da je bil v resnici predsednik upravnega odbora in kasneje generalni direktor. Takšni funkciji ustrezata oznaki šef družbe, ne glede na morebitno formalno nenatančnost pri kateri od obeh ; zapisano ne pomeni niti nekorektnega in žaljivega predstavljanja podatkov niti hude obtožbe.

V delu članka, kjer novinarki pišeta o ključnih razlogih za slabši rezultat družbe v zadnjih dveh letih, nista kršili 1. člena kodeksa. Pritožnik pravi, da je družba v letih 2008 in 2009 poslovala pozitivno in že v teh dveh letih povečala tehnične rezerve in uporabljala mednarodne računovodske standarde. Novinarki ne trdita, da je družba v letih 2008 in 2009 poslovala z izgubo, nasprotno, v članku je zapisano, da je leto 2009 Triglav Osiguranje zaključil z minimalnim dobičkom. Pišeta torej o stanju v družbi v letih 2010 in 2011 in razloge za slabše rezultate pripisujeta prejšnji upravi iz časa Milana Skoka.

Novinarki nista kršili 1. člena, ko pišeta o izredni reviziji, katere rezultat so nedavno vložene odškodninske tožbe, in o tem, da Skoku grozi tudi kazenski pregon zaradi suma goljufije. Tega pritožnik namreč ne zanika. Prav tako ne zanika, da je Triglav Osiguranje najel in plačeval stanovanje, ki je bilo last njegove žene. V zvezi s tem torej nista kršili 3. člena kodeksa.

3. člen sta kršili le v delu, kjer poročata, da Triglav Milanu Skoku očita, da je preplačal izvajalca del v Rakovici, oškodovanje družbe zaradi najema reklamnih površin in zaradi sklenitve nepregledne pogodbe o izvedbi sejemskih storitev, zaradi česar da Skoku grozi tudi kazenski pregon zaradi suma goljufije. To so vsekakor hude obtožbe, za katere nista poiskali odziva vpletenega. Njuno pojasnilo, da sta se zanesli na ugotovitve uglednih pravnih strokovnjakov, ki jih je najela zavarovalnica, ne zadošča. Omenjeni pravniki nenazadnje delajo za eno od vpletenih strani v že sproženih odškodninskih tožbah in kazenskih ovadbah. Novinarki bi morali poiskati odziv tudi druge strani oziroma bralce seznaniti, zakaj jima to ni uspelo (če jima ne bi).

Novinarsko častno razsodišče ceni prizadevanja raziskovalnih novinarjev, ki razkrivajo nepravilnosti in so zato v javnosti tudi bolj izpostavljeni. Toda razsodišče mora vztrajati pri načelu, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen, tudi v poročanju medijev o domnevnih nepravilnostih. Zato je najmanj, kar mora storiti novinar, da preveri svoje informacije in da posebej, ko gre za hude obtožbe, od vpletenega vsaj poskuša dobiti odziv. Sicer pa je novinar enako odgovoren do vseh določil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopke prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 11. julija 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča