1. 9. 2012

SAZAS proti Anki Pirš (RTV SLO)


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Davorin Koron, Mario Belovič, Lea Širok, Nada Ravter in Vasja Jager (člani), je na seji 27. junija 2012 v primeru SAZAS proti novinarki RTV Slovenija Anki Pirš ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: SAZAS proti Anki Pirš (RTV SLO)

Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije (v nadaljevanju SAZAS) novinarki Anki Pirš (RTV Slovenija) očita, da je v prispevku z naslovom „Slovenija je visoko skorumpirana, meni predsednik“, ki je bil 26. marca 2012 predvajan v oddaji Tednik, kršila 1., 2., 3., 4., 5. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Prvi člen (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa) naj bi kršila z navedbo podatkov o tem, da Matjaž Jelen ustvarja že 30 let in da ima prijavljenih že več kot 50 avtorskih del, vendar ti podatki naj ne bi bili točni.

Drugi člen (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) naj bi kršila z objavo izjave Matjaža Jelena o tem, da so mu nadomestilo za uporabo njegovih avtorskih pravic znižali za okrog 80 odstotkov. Pritožnik meni, da je podatek nekorekten, saj bi novinarka morala pojasniti, na kakšen način poteka kolektivno uveljavljanje avtorske pravice. Tako bi gledalci lahko razumeli, da je znižanje plačil lahko tudi posledica manjšega števila predvajanj avtorskih del, na kar pa SAZAS nima vpliva. Ker je te ključne informacije za razumevanje celotne situacije zamolčala, pojasnjuje pritožnik, je kršila tudi 4. člen kodeksa (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme).

Drugi člen naj bi kršila tudi z objavo izjav nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) Draga Kosa, ki je povedal, da je s pravnega in kazenskega vidika zaskrbljujoče, da SAZAS odloča o milijonskih zneskih za slovenske glasbene izvajalce na tako netransparenten način. Ob tem je dodal: „Mi smo takrat (leta 2010) to tudi sporočili slovenski policiji – z njimi smo dokaj dobro operativno sodelovali – posredovali vse podatke, vso dokumentacijo, tako da takrat, ko sem zapustil mesto predsednika komisije, sem pričakoval, da bo zadeva policijsko rešena v roku nekaj tednov, mogoče nekaj mesecev.“ Novinarka pa je nadaljevala, da je primer obtičal nekje pri organih pregona. Pritožnik pojasnjuje, da je takšno predstavljanje informacij nekorektno. Novinarka je objavila zgolj izjave Draga Kosa, nekdanjega predsednika KPK, kljub temu, da primera SAZAS ni na spletni strani Komisije, kjer so objavljene vse odločitve in vsa mnenja. Pritožnik meni, da bi se novinarka zaradi navedenih dejstev o primeru morala pozanimati še pri nekom, ki delo na KPK opravlja sedaj. Nekorektna je tudi trditev, da je primer obtičal nekje pri organih pregona, saj novinarka ni pridobila informacij o tem, v kateri fazi je postopek. S tem pa naj bi ponovno zamolčala ključne informacije za razumevanje obravnavane teme in kršila tudi 4. člen kodeksa.

Novinarka naj bi kršila 3. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti), ker SAZASa ni pozvala, da ji poda svoje stališče glede spornih izjav Draga Kosa in Matjaža Jelena.

Ker v prispevku ni navedla, da gre pri izjavah Matjaža Jelena in Draga Kosa za nepotrjene informacije, govorice oziroma ugibanja, navaja pritožnik, je kršila 5. člen kodeksa (ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti).

Novinarka naj bi kršila tudi 18. člen (ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen …), ker o dejstvih, ki jih je v prispevku navajal Drago Kos, ni pravnomočnega akta.

Novinarka je na pritožbo odgovorila.

Novinarka Anka Pirš pojasnjuje, da je bila rdeča nit prispevka poziv državljanom, naj prijavijo korupcijo. V njem je predstavila nekaj primerov, ki so jih posamezniki prijavili KPK, na podlagi katerih bi lahko gledalci bolje ločili med korupcijo in delovanjem iz malomarnosti. Eden od teh je bil tudi primer SAZAS. Za predstavitev pa je v prispevku izbrala sogovornike, ki so bili vezani na konkretne primere. Med njimi sta bila tudi Matjaž Jelen in Drago Kos, nekdanji predsednik KPK, saj so dokumente, vezane na Združenje SAZAS KPK-ju oddali v času njegovega predsednikovanja. Po njenem je bila izbira Kosa in ne katerega od današnjih članov KPK pravilna izbira, saj je Kos ta primer tudi obravnaval. Da je Kos zato edini kompetenten, da javno govori o primeru SAZAS, ji je potrdil tudi sedanji namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik. Tudi zato, pojasnjuje novinarka, na spletni strani ni zapisanih mnenj in stališč v zvezi z zadevo, ki jo je obravnavala prejšnja sestava komisije. Novinarka meni, da ni kršila 2. člena kodeksa, saj sta Jelen in Kos govorila o svojih izkušnjah in nista bila osebno žaljiva, niti nekorektna. Kos je predstavil zaključne poglede, Jelen pa osebne izkušnje v zvezi s prijavo Združenja SAZAS.

V prispevku po njenem tudi ni zamolčala pomembnih informacij ali ni nikogar ničesar obtožila, zato novinarka meni, da ni kršila 4. člena kodeksa. Tretjega člena pa ni kršila, ker namen prispevka ni bil predstaviti vseh podrobnosti primerov, ki so jih obravnavali na KPK, temveč le dejstvo, da so posamezni primeri prispeli na KPK in bili tam tudi obravnavani. V nobenem od predstavljenih primerov ni razčiščevala in obravnavala obeh strani. To vlogo so, pojasnjuje novinarka, prevzeli zdajšnji in nekdanji uslužbenci KPK. V prispevku pa je bilo po njenem jasno razvidno, da je pokazala le posledice prijav.

Edina nepravilnost, ki jo priznava in zanjo prevzema odgovornost, je bil podatek, da ima Matjaž Jelen prijavljenih 50 avtorskih del, v resnici pa jih ima 34.

SKLEP:

Novinarka Anka Pirš ni kršila 1., 2., 3., 4., 5. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije


Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da novinarka Anka Pirš v šestminutnem prispevku, v katerem je z različnimi sogovorniki predstavila štiri primere prijave suma korupcijskih dejanj na KPK in poskušala ugotoviti, kakšen je bil njihov epilog, ni kršila 1. člena kodeksa, ko je navedla, da ima Matjaž Jelen prijavljenih 50 avtorskih del, v resnici pa jih ima 34. Nenatančen podatek, za katerega novinarka tudi prevzema odgovornost, po mnenju NČR ni bistveno vplival na sporočilo prispevka, zato se NČR ni odločilo, da gre za kršitev 1. člena.

Novinarka z objavo izjave Matjaža Jelena o tem, da so mu nadomestilo za uporabo njegovih avtorskih pravic znižali za okrog 80 odstotkov ni kršila 2. člena. Po mnenju NČR ta izjava ne more biti osebno žaljiva, saj Jelen govori o ustanovi, ne pa o kateremu od njenih članov.

Drugega člena ni kršila niti z objavo izjav nekdanjega predsednika KPK Draga Kosa, ki je povedal, da je s pravnega in kazenskega vidika zaskrbljujoče, da SAZAS odloča o milijonskih zneskih za slovenske glasbene izvajalce na tako netransparenten način ter nato pojasnil, da je KPK vso dokumentacijo o primeru predala policiji, sam pa je pričakoval, da bo zadeva policijsko rešena v roku največ nekaj mesecev. NČR ugotavlja, da navedene izjave ne morejo biti osebno žaljive ali nekorektne, kakor navaja pritožnik, saj Kos, podobno kot Jelen, govori o ustanovi in ne o posameznikih.

Po mnenju NČR novinarka tudi ni ravnala nekorektno, ko je glede primera SAZAS objavila le izjave nekdanjega predsednika KPK. Kakor je navedla, jo je nanj napotil sedanji namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik s pojasnilom, da je Kos edini kompetenten, da javno govori o primeru, ki ga je obravnavala komisija v času njegovega predsednikovanja. Primera pa ni na spletni strani KPK prav zato, ker gre za primer iz prejšnje sestave KPK.

Novinarka ni kršila 3. člena. NČR meni, da je izjave vseh njenih sogovornikov, tudi tiste o SAZASu, potrebno gledati v kontekstu celotnega prispevka, v katerem primera SAZAS ni obravnavala posebej in z vsemi podrobnostmi, temveč je hotela predstaviti posameznike, ki so sum korupcije prijavili KPK. Njen sogovornik v primeru SAZAS je bil Jelen, ki je opisal svoje osebne izkušnje. Njegove trditve glede društva SAZAS pa je podkrepila z izjavo Draga Kosa o tem, da je KPK prijavo suma korupcije, povezanega s SAZAS, leta 2010 z vso dokumentacijo predala policiji. Glede na to, da je bil primer javnosti znan in da se v prispevku ni ukvarjala z morebitnimi novimi obtožbami glede delovanja društva, je NČR mnenja, da v tem primeru za prispevek ni potrebovala odziva SAZAS.

Novinarka ni kršila 4. člena, kakor meni pritožnik, saj podatek o tem, na kakšen način poteka kolektivno uveljavljanje avtorske pravice, na osnovi katerega bi gledalci lahko razumeli, da je znižanje plačil o katerem govori Jelen lahko tudi posledica manjšega števila predvajanja avtorskih del, ni ključen za razumevanje prispevka o tem, v katerem Jelen nastopa kot eden od posameznikov, ki so se odločili, da bodo sum korupcije prijavili.

Četrtega člena ni kršila niti s trditvijo, da je primer obtičal nekje pri organih pregona. NČR verjame novinarki, ko pojasnjuje, da ji je informacijo o tem, da je KPK primer SAZAS obravnavala, si oblikovala mnenje in vso dokumentacijo predala organom pregona, kjer se je dogajanje ustavilo, po telefonu in tudi za kamero, kakor je razvidno z prispevka, posredoval Drago Kos, ki se je s primerom ukvarjal. Poleg tega SAZAS v pritožbi nikjer ne izpodbija navedb Draga Kosa.

Novinarka ni kršila 5. člena, saj je iz prispevka razvidno, da so ji informacije posredovali sogovorniki. Matjaž Jelen ob tem izrecno pove, da izraža svoje mnenje, ko eno od izjav začne s „po moje“ … Novinarki zato ni bilo potrebno posebej opozarjati, za kakšne informacije gre. Glede izjave Draga Kosa, da je primer obtičal nekje pri policiji, pa novinarka po mnenju NČR ni imela razloga, da bi jih označila kot nepotrjene informacije ali govorice, saj jih je dobila od nekdanjega predsednika KPK, ki se je s primerom ukvarjal, in je zato tudi predvidevala, da ga dobro pozna, obenem pa ga je tudi sedanji namestnik predsednika Rok Praprotnik označil kot edinega kompetentnega za dajanje izjav o tem primeru.

Novinarka ni kršila 18. člena. V delu prispevka, v katerem je obravnavala primer SAZAS, ni namreč nikogar obtožila kakršnekoli krivde, temveč je glede primera SAZAS s pomočjo izjav Draga Kosa navedla dejstva, ki jih v pritožbi ne zanika niti pritožnik.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 27. junija 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb