10. 10. 2012

Društvo distrofikov Slovenije proti novinarjem Kanala A

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Mojca Ramšak, Alma M. Sedlar, Davorin Koron, Lea Širok, Neža Kogovšek (člani), je na seji 19. septembra 2012 v primeru Društvo distrofikov Slovenije (zanj odvetniška družba Mramor Sorta & Holec) proti novinarjem Kanala A Vitomirju Petroviču, Andreju Peroši, Nuši Lesar in uredniku Gregorju Trebušaku ugotovilo, da sta novinarja Vitomir Petrovič in Andrej Peroša kršil kršila Kodeks novinarjev Slovenije ter da voditeljica Nuša Lesar in urednik Gregor Trebušak nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Društvo distrofikov Slovenije (zanj odvetniška družba Mramor Sorta & Holec) proti novinarjem Kanala A: Vitomirju Petroviču, Andreju Peroši, Nuši Lesar in uredniku oddaje Svet na Kanalu A Gregorju Trebušaku

Društvo distrofikov Slovenije (zanj odvetniška družba Mramor Sorta & Holec) očita novinarjem Vitomirju Petroviču, Andreju Peroši, Nuši Lesar in Gregorju Trebušaku, da so v treh vsebinsko povezanih prispevkih in intervjuju, ki jih je Kanal A v oddaji Svet na Kanalu A objavil 3., 9. 10. in 14. februarja 2012, kršili več členov Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

V omenjenih prispevkih so novinarji Kanala A poročali o odmevnem primeru invalida Danijela Spasojeviča, ki je zase zahteval ustrezno namestitev, ko njegova mati, pri kateri je do tedaj živel v Celju, zanj ni mogla več skrbeti, ker je tudi sama hudo zbolela. Ker potrebuje 24-urno pomoč, so ga začasno namestili v Zavod za rehabilitacijo v Ljubljani. Po pomoč se je obrnil tudi na Društvo distrofikov Slovenije, katerega član je. Vendar v društvu takrat niso imeli na voljo proste namestitve, ki bi mu omogočila polno vključitev v družbo. Ponujenih namestitev v oddaljenih domovih za ostarele (denimo v Ptuju ali v Zavodu Ponikve) ni hotel sprejeti, saj bi to zanj pomenilo „socialno smrt“. Iz domov za starejše v Ljubljani, kamor je sam poslal vloge, pa so mu odgovorili, da je za namestitev pri njih premlad. Da bi opozoril na svoje težave in na podobne težave drugih invalidov ter pospešil iskanje ustrezne namestitve v Ljubljani, je svojo zgodbo pisno posredoval medijem, nato pa organiziral tudi protesta na DDS in pred Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Na Kanalu A so njegovo zgodbo s prispevki in z intervjuji spremljali daljše obdobje, poročanje o primeru pa so zaključili z informacijo, da je Spasojevič na koncu vendarle lahko ostal v Ljubljani, za kar si je tudi ves čas prizadeval, saj so ga, sicer začasno, sprejeli v negovalno bolnišnico.

I. Po mnenju pritožnika je novinar Vitomir Petrovič v prispevku „Ko družba in država zatajita“, objavljenem 3. 2. 2012, kršil 1., 2., 4., 13. in 14. člen kodeksa.

II. Novinar Andrej Peroša naj bi v prispevku „Trudimo se pomagati“, ki je bil objavljen 9. februarja v oddaji Svet na Kanalu A v rubriki „Svet težave“, kršil 1., 2., 3. in 4. člen kodeksa.

III. Voditeljica Nuša Lesar naj bi v prispevku „Bitka 26-letnika“, objavljenem 10. februarja v oddaji Svet na Kanalu A, kršila 1., 3. in 4. člen kodeksa.

IV. Urednik Gregor Trebušak pa naj bi v intervjuju z Danijelom Spasojevičem, ki je bil objavljen v oddaji Svet na Kanalu A (pritožnik datuma ni navedel, iz povedanega pa NČR sklepa, da je bil prispevek objavljen 14. februarja), kršil 1., 3. in 4. člen kodeksa.

Novinar Vitomir Petrovič naj bi v prispevku „Ko družba in država zatajita“, objavljenem 3. februarja, kršil 1. člen (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa.) z navedbami, da je Društvo distrofikov Slovenije (v nadaljevanju DDS) svetovalo Danijelu Spasojeviču zgolj dom za ostarele, da mu je ob prihodu dalo vedeti, da mediji tam niso dobrodošli, da bo pri minus 10 stopinj Celzija končal na cesti ter da so pogovori na ministrstvu potekali za zaprtimi vrati.

Pritožnik pojasnjuje, da Spasojeviča niso zgolj pošiljali v dom za starejše, temveč so mu tudi aktivno pomagali in ponudili pomoč pri iskanju kakršne koli rešitve. Med ostalim tudi pri nastanitvi v domu za ostarele s pomočjo pristojnega centra za socialno delo. Obenem so mu pojasnili, da društvo trenutno nima prostih kapacitet. Po mnenju pritožnika je zgodba predstavljena, kot da je DDS Danijelu ponudilo nekaj povsem nečloveškega in nedostojnega, dejstvo pa je, da veliko mladih distrofikov prebiva tudi v domovih za ostarele, česar novinar ni preveril.

Netočen je tudi podatek, da bi Danijel pri minus 10 stopinj Celzija končal na cesti, saj, nadaljuje pritožnik, novinar ni preveril oziroma objavil, da je imel Danijel še vedno na razpolago neprofitno najemno stanovanje v Celju, ki ga je sam prostovoljno vrnil Stanovanjskemu skladu. DDS je medije na navedene napake opozorilo in jim poslalo informacije o neprofitnem najemnem stanovanju, ki je bilo v celoti prilagojeno invalidu, kakršen je Spasojevič. Navedli so tudi podatke o naslovu stanovanja, o tem, da je tu imel registriran sedež svojega društva „Dan d hendikepirani“ in da si je ob tem v Celju uredil prebivanje pri mami. Celje pa po mnenju pritožnika ni nek odročen kraj, neprimeren za prebivanje mladega človeka.

Po mnenju pritožnika je novinar kršil 2. člen kodeksa (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev), ker je s svojim nekorektnim poročanjem v prispevku ustvaril sliko, kot da DDS Danijela ni obravnavalo in se z njim ni pogovarjalo, čeprav je njegovo vlogo za pomoč obravnavala tudi društvena komisija za socialno delo, z njim pa je dvakrat opravil dolg razgovor tudi sekretar društva.

Novinar naj bi kršil 4. člen kodeksa (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme), ker v prispevku ni povedal, da pogovori s Spasojevičem niso potekali le na ministrstvu, temveč tudi na sedežu društva, kjer je njegovo prošnjo obravnavala komisija za socialno delo, ki mu je pisno odgovorila in ponudila pomoč v okvirih svojih možnosti. Dva dni pred objavo prispevka pa je s svojim stricem prišel na DDS, pojasnjuje pritožnik, kjer mu je sekretar predstavil vse argumente, zakaj mu „v tem trenutku“ ne morejo ponuditi ustrezne nastanitve. Novinar prav tako ni poročal, da je DDS Danijelu v preteklosti večkrat pomagalo, saj mu je med drugim priskrbelo tudi društveno vozilo, s katerim se je v času snemanja prispevka prevažal po Ljubljani. Po mnenju pritožnika so navedene informacije, ki jih je novinar zamolčal, ključne za razumevanje obravnavane teme.

Novinar Petrovič naj bi kršil 13. člen (Novinar se mora vedno predstaviti kot novinar in pojasniti namen zbiranja podatkov. Status novinarja lahko zamolči le izjemoma, kadar je poskušal priti do informacij, ki so v javnem interesu, vendar jih kot novinar ni mogel pridobiti.) in 14. člen kodeksa (Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira le po privolitvi snemane oziroma fotografirane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha, če oseba ne nasprotuje. Izjemoma sme novinar snemati, fotografirati brez privolitve, kadar utemeljeno meni, da bo na ta način razkril informacije, ki so v interesu javnosti. Razloge za svojo odločitev mora pojasniti v prispevku.), z navedbo, da za DDS mediji niso dobrodošli, kar so jim dali jasno vedeti. Pri tem pritožnik pojasnjuje, da so sekretarja prikazali, kako prosi, da zapustijo prostore društva. Vendar novinar pri tem ni pojasnil, da je bil pred tem dogodkom na sedežu društva skupaj s Spasojevičem in da se je takrat predstavil kot osebni asistent. Ker se je Danijel vedel bolj agresivno kot v predhodnih pogovorih, je sekretar novinarja večkrat vprašal, ali ni morda novinar, ta pa je to vsakič zanikal. Pritožnik dodaja, da je sekretar Danijelu razložil, da nimajo prostih kapacitet. Nato pa ju je na njuno željo sprejel še predsednik društva Boris Šuštaršič. Pogovor z njim sta po besedah pritožnika posnela brez njegove privolitve, nato pa je bil tudi objavljen na spleti strani za-misli.si. Ko se je novinar nato vrnil in želel posneti intervju, mu je sekretar društva zaradi predhodnega dogajanja odgovoril, da tega ne želijo, saj je grobo zlorabil zaupanje, ko se je predstavil kot osebni asistent Danijela in ne kot novinar. Pritožnik še dodaja, da bi mu društvo posredovalo vse informacije, ki jih je želel imeti, če se ne bi predstavil kot osebni asistent.

II.

Po mnenju pritožnika sta novinar Andrej Peroša in Kanal A v prispevku „Trudimo se pomagati“, objavljenem 9. februarja 2012, kršila 1., 2., 3. in 4. člen kodeksa.

Novinar in Kanal A naj bi 1. člen in 2. člen kodeksa kršila že v napovedi prispevka z navedbo o tem, da društvo nima ne posluha ne prostora za Danijela Spasojeviča in da je edino, kar so mu svetovali, naj gre v dom. Obe informaciji sta netočni, pojasnjuje pritožnik, obenem pa gre za nekorektno predstavljanje dejstev, saj ni res, da bi društvo Spasojeviču ponudilo zgolj nastanitev v domu, temveč mu je nudilo tudi društveno vozilo in voznika za ves čas snemanja ter prevažanja po Ljubljani.

V napovedi naj bi kršili tudi 4. člen, ker so zamolčali, da je društvo obravnavalo Danijelovo vlogo za nastanitev, vendar prostih kapacitet nimajo. Dejstvo pa je, dodaja pritožnik, da je sam pošiljal prošnje v domove za ostarele.

Novinar Andrej Peroša pa naj bi kršil 1. člen kodeksa z navedbo, da je veliko bolj zaskrbljujoča in nehumana reakcija društva, kamor so se odpravili po pomoč, a so jih napotili ven.

Pritožnik pojasnjuje, da to ne drži. Sekretar društva je ven napotil le novinarja, ki se je na predhodnem pogovoru predstavljal kot Danijelov osebni asistent.

Prvi člen naj bi kršil tudi z navedbo, da Danijela čaka življenje na cesti. Informacija ni točna, pojasnjuje pritožnik, saj je Danijel imel v najemu neprofitno stanovanje Stanovanjskega sklada, ki ga je sam prostovoljno vrnil, v času objave prispevkov pa je bil prijavljen na naslovu svoje mame v Celju.

Novinar naj bi kršil 2. člen kodeksa z navedbo, da so jih na društvu napotili ven, čeprav je Spasojevič član DDS, ker so v preteklosti o sumljivih poslih društva, ki ga vodi Boris Šuštaršič, že poročali. Navedba, da društvo ni hotelo pomagati Danijelu, ker je Kanal A v preteklosti že poročal o sumljivih poslih Borisa Šuštaršiča, po mnenju pritožnika blati dobro ime in ugled predsednika društva ob dejstvu, da sumljivi posli sploh ne obstajajo in ni ugotovljen niti noben prekršek.

2. člen naj bi novinar kršil z nekorektnim predstavljanjem dejstev. Navedbo, da je DDS od organizacije FIHO v zadnjih dveh letih prejelo več kot 2 milijona evrov, v zadnjih desetih letih pa je Šuštaršič samo preko društva iztržil več kot 10 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, je namreč nadaljeval z izjavo Spasojeviča, da bi mu Šuštaršič, če bi hotel, lahko pomagal. Pritožnik meni, da je celoten del zrežiran na način, kot da Šuštaršič iztrži denar zase in ga nato ne da Danijelu, ki ga potrebuje, ter da bi mu moral Šuštaršič sam plačati namestitev. Takšno poročanje, meni pritožnik, je nekorektno in senzacionalistično.

Novinar Andrej Peroša naj bi kršil 3. člen kodeksa (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.), ker hudih obtožb o tem, da DDS ni želelo pomagati mlademu distrofiku, ker je Kanal A v preteklosti že poročal o sumljivih poslih Šuštaršiča, ni preveril pri predsedniku društva in ni niti pojasnil, katere sumljive posle misli.

Novinar Andrej Peroša naj bi kršil 4. člen kodeksa, ker je namerno zamolčal ključne informacije v zvezi z navajanjem in opisom dogodka, zakaj sekretar društva novinarju Petroviču ni več dovolil snemanja.

4. člen naj bi kršil tudi s tem, ko je zamolčal informacije, da je bil Danijel prijavljen na naslovu svoje mame in da je pred tem imel neprofitno stanovanje, ki ga je sam prostovoljno vrnil. Novinar teh informacij ni uporabil, čeprav ga je društvo na to opozorilo in prosilo za objavo odgovora.

III.

Voditeljica Nuša Lesar naj bi v prispevku „Bitka 26-letnika“, ki je bil objavljen 10. februarja 2012, kršila 1., 3. in 4. člen. To naj bi naredila z navedbami, da je Spasojević opozoril na nevzdržne razmere, s katerimi se sooča vsak dan; krovna organizacija nima posluha in ga pošilja v dom za ostarele, kamor pa zaradi svoje mladosti in ustvarjalnosti enostavno ne sodi, ter da bo v centru Soča lahko še nekaj dni, nato pa bo moral na cesto. Pritožnik pojasnjuje, da je argumente za te obtožbe navedel že pri predhodnih prispevkih.

IV.

Urednik oddaje Svet na Kanalu A Gregor Trebušak naj bi v intervjuju z Danijelom Spasojevičem, objavljenem 14. februarja 2012, kršil 1., 3. in 4. člen kodeksa.

1. člen naj bi kršil, ker ni preveril točnosti navedb Spasojeviča o prostih kapacitetah društva.

3. člen naj bi kršil, ker ni pridobil odziva društva glede hudih obtožb, ki jih je izrekel Spasojevič, da mu društvo ne želi ponuditi namestitve, čeprav ima proste kapacitete.

4. člen pa naj bi kršil, ker ni objavil popravka po Zakonu o medijih, ki ga je zahtevalo društvo, saj naj bi s tem namerno zamolčal informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme.

Novinarja Vitomir Petrovič in Andrej Peroša na pritožbo nista odgovorila.

Voditeljica Nuša Lesar je v odgovoru pojasnila, da je prispevek le napovedala in da ni avtorica prispevka.

Urednik Gregor Trebušak je na pritožbo odgovoril.

V odgovoru je pojasnil, da so v njihovi oddaji več dni spremljali zgodbo distrofika Danijela Spasojeviča, ki se je po pomoč obrnil na njih. Njegovi prošnji so se odzvali in prvi poročali o njegovi zgodbi. Trebušak nadaljuje, da so se takoj odločili, da bodo Spasojeviču, ki je moral zapustiti rehabilitacijski center, pomagali z iskanjem novega stanovanja. Zato so se še posebej potrudili, da ne bi delali napak in jih po njegovem tudi niso.

Ko jim je Spasojevič povedal svojo zgodbo, so od uradnih oseb centra Soča dobili pojasnili, zakaj mora ustanovo zapustiti. Po objavi prispevka, dodaja Trebušak, je tam lahko ostal, dokler niso našli nove nastanitve.

Posneli so tudi izjavo ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka, ki jim je obljubil pomoč pri reševanju. Nato so spremljali, kako ministrstvo izpolnjuje Vizjakove obljube.

Novinar priznava, da za izjave sogovornika v določeni meri odgovarja tudi tisti, ki ga v oddajo povabi. Vendar pa je Spasojevič kot mlad fant nujno potreboval pomoč. Njegov nastop v televizijski informativni oddaji, kjer je prosil za pomoč, je možnosti, da pomoč tudi dobi, močno povečal. Njegov odgovor, zakaj ne sprejme že ponujenih stanovanj, pa ima informativno vrednost. Ljudje v naši državi se namreč po mnenju urednika prehitro sprašujejo, češ, kaj pa se spreneveda, saj so mu ponudili nekaj …

V naši državi, nadaljuje Trebušak, mora invalid po ustavi in zakonih imeti možnost izbire stanovanja. Uzakonjeno pa imamo tudi svobodo govora. In če je Spasojevič v oddaji povedal, kaj si misli o DDS in njihovi pomoči, je to njegova pravica. V tem primeru je to bila tudi njegova življenjska zgodba, zaradi katere je moral na televiziji prositi za pomoč.

Urednik med drugim pojasnjuje, da so podatke poskušali preveriti tudi na DDS, vendar odgovora na njihove večkratne klice niso dobili. Tja so se odpravili skupaj z Danijelom Spasojevičem, pa jim je tajnik društva zaprl vrata, se z vozičkom zaletel v njihovega snemalca, jih zmerjal in podil iz prostorov.

Zahtevo po popravku in odgovore DDS so dobili po opravljenem intervjuju s Spasojevičem. Trebušak pojasnjuje, da se je odločil, da tega ne bo objavljal, ker naj bi šlo za novo zavajanje društva. Po njegovem mnenju so DDS dali dovolj priložnosti, da odgovori – od elektronske pošte, do telefona in celo obiska na društvu – pa so vsak pogovor v zvezi s Spasojevičem zavračali.

Zgodbo so spremljali od začetka, po uradnih poteh kontaktirali vse, ki so bili vpleteni vanjo in jo pripeljali do konca. Ker pa je DDS ponovno pokazalo svojo ignoranco in so Spasojeviča v vseh medijih napadli, da oddaja stanovanje, in z drugimi podtikanji, in ker z novinarji Kanala A pred rešitvijo problema niso želeli sodelovati, Trebušak ne vidi razloga, zakaj bi si moral pogovor s Spasojevičem ponovno ogledati s Šuštaršičem, saj kot urednik in voditelj dobro ve, kaj je Spasojevič povedal, pa tudi, kako društvo ni bilo pripravljeno sodelovati.

O primeru niso več poročali, ko je Spasojevič, potem ko je dobil stanovanje, še vedno iskal medijsko pozornost za obračun z DDS in vsemi ustanovami.

SKLEP:

Novinar Vitomir Petrovič ni kršil 1. člena, je pa kršil 2., 4., 13. in 14. člen; novinar Andrej Peroša je kršil 1., 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije; voditeljica Nuša Lesar ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije; urednik in voditelj oddaje Svet na Kanalu A Gregor Trebušak ni kršil 1. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR meni, da novinar Vitomir Petrovič v prispevku „Ko družba in država zatajita“, objavljenem 3. 2. 2012, ni kršil 1. člena kodeksa z navedbo, da je DDS Danijelu Spasojeviću ponudilo zgolj dom za starejše, saj ne gre za napačno informacijo. Pritožnik sam pojasni, da so mu ponudili pomoč pri iskanju rešitev, tudi v domu za ostarele, saj v društvenih bivalnih enotah in na oddelku za mlajše invalide Doma starejših občanov Ljubljana-Bežigrad ni bilo prostih mest. Trditev, da so Spasojeviću ponudili zgolj dom za starejše, torej ni napačna.

Prav tako niso napačne ali netočne navedbe, da je društvo ob prihodu dalo vedeti, da mediji tam niso dobrodošli ter da so pogovori na ministrstvu (na Direktoratu za invalide) potekali za zaprtimi vrati. Iz prispevka je namreč razvidno, da je sekretar Društva distrofikov Ivo Jakovljevič novinarja odslovil in mu povedal, da ni zaželen, pa tudi, da na Direktoratu niso dovolili snemati pogovora z direktorico.

S trditvijo, da Spasojević v strahu pogleduje skozi okno rehabilitacijskega centra Soča in se sprašuje ali bo pri minus deset stopinj Celzija čez teden dni končal na cesti, pa novinar po mnenju NČR povzema izjavo Spasojeviča, ki nazorno opiše čustveno stanje mladega distrofika, zato tudi v tej navedbi ne vidi kršitve 1. člena kodeksa.

Novinar je po mnenju NČR kršil 2. člen kodeksa. V prispevku sicer res nikjer ne omenja, da se v DDS niso hoteli pogovarjati s Spasojevićem, kakor očita pritožnik, vendar se NČR strinja, da je s prispevkom nekorektno ustvaril vtis, da so bili na DDS neprijazni tudi do Spasojeviča in da so odslovili tudi njega, čeprav je bil „nezaželen“ le novinar. Novinar namreč najprej pove, da jim je sekretar dal jasno vedeti, da mediji, ki spremljajo težave njihovih članov, tam niso dobrodošli. To navedbo pa podkrepi s posnetkom, na katerem s sedeža DDS odhajata tako novinar kakor Spasojević, in ob tem izrazi upanje, da bo več uspeha na Direktoratu za invalide.

Novinar je kršil 4. člen kodeksa, ker je po mnenju NČR zamolčal informacije, ki bi prispevale k razumevanju težav, v katerih se je februarja znašel Spasojević in pojasnile, zakaj mu je DDS ponudilo „zgolj dom za ostarele“.

Iz prispevka namreč izvemo, da so domovi za starejše vlogo Spasojevića zavrnili, ker je premlad, da obisk na DDS ni bil postlan z rožami in da je na Direktoratu za invalide dobil že večkrat slišane odgovore, ki pa mu v trenutku, ko mu je grozilo, da bo pri minus deset stopinj Celzija ostal na cesti, niso pomagali. Pri tem je novinar izpustil podatek, da v društvenih bivalnih enotah in na oddelku za mlajše invalide v domu starejših občanov Ljubljana-Bežigrad ni bilo prostora ter da je na vlogo Spasojevića za bivanje v Ljubljani decembra odgovorila društvena komisija ter mu ponudila pomoč pri urejanju potrebne pomoči v Celju, kjer Danijel sicer živi in stanuje, in torej ni brezdomec.

Novinar je bil z vsem tem seznanjen, saj je 3. februarja, kakor pojasnjuje pritožnik, v vlogi „asistenta“ na sedežu Društva spremljal pogovor s Spasojevičem, na katerem so mu še enkrat povedali, da nimajo prostih kapacitet.

Novinar Petrovič je kršil 13. člen kodeksa, ko je na sedežu Društva v vlogi osebnega asistenta spremljal pogovor s Spasojevićem. Pri tem NČR ugotavlja, da iz prispevka ni razvidno, da bi novinar v vlogi asistenta pridobil informacije v javnem interesu, ki jih sicer ne bi mogel dobiti drugače, in zato ne vidi opravičljivega razloga, da je status novinarja zamolčal.

Ravnanja novinarja pa ni niti zanikal niti argumentiral urednik Gregor Trebušak, ki je v obširnem odgovoru na pritožbo sicer pojasnil, kako so ravnali v primeru Spasojević, da bi se izognili morebitnim napakam.

Po mnenju NČR je novinar kršil 14. člen kodeksa, ko je brez privolitve posnel sekretarja Društva, medtem ko je ta zahteval, naj odide. S posnetkom tudi ni razkril novih informacij v interesu javnosti, temveč ga je uporabil, da je v prispevku pokazal, kako so na Društvu neprijazni do medijev, ki poročajo o težavah njihovih članov, pri tem pa ni razkril, da je bil kot „osebni asistent“ istega dne prisoten tudi na pogovorih med sekretarjem in Spasojevićem.

II.

NČR meni, da je novinar Andrej Peroša v prispevku „Trudimo se pomagati“, objavljenem 9. februarja 2012, kršil 1., 2., 3. in 4. člen kodeksa.

Novinar Andrej Peroša je kršil 1. člen kodeksa z navedbo, da je veliko bolj zaskrbljujoča in nehumana reakcija DDS, kamor so se odpravili po pomoč, a so jih napotili ven. NČR verjame pritožniku, da sekretar ni odslovil Spasojeviča, ker bi mu odrekel pomoč, temveč je – 3. februarja – ven napotil novinarja, ki se je predhodno predstavljal kot osebni asistent. Poleg tega ni šlo za novinarja Perošo, temveč za Petroviča, kar je razvidno tudi iz posnetka.

Navedba, da Danijela čaka življenje na cesti, prav tako ni točna, saj je bil v tem času še vedno prijavljen v Celju, V DDS pa so mu ponudili tudi pomoč pri urejanju pomoči na domu v Celju.

Novinar je kršil 2. člen kodeksa, saj je odklanjanje pomoči mlademu distrofiku nekorektno, žaljivo povezal s poročanjem Kanala A o domnevno sumljivih poslih Šuštaršiča. Poleg tega pa je podatke o velikih vsotah denarja, ki jih dobita DDS in preko njega domnevno tudi Šuštaršič, navezal na izjavo Spasojevića, da bi Šuštaršič, če bi hotel, njegov primer tudi rešil.

Novinar je kršil 3. člena kodeksa. Po mnenju NČR je navedba, da DDS ni želelo pomagati mlademu distrofiku, ker je Kanal A v preteklosti že poročal o sumljivih poslih Šuštaršiča, huda obtožba, za katero bi novinar moral pridobiti odziv vpletenih.

Novinar je kršil 4. člen kodeksa, v delu, kjer je zamolčal ključne informacije, ki bi pojasnile, zakaj so jim na DDS pokazali vrata, namesto da bi jim ponudili pomoč. In sicer, da je sekretar DDS odslovil novinarja, ki se predhodno ni predstavil kot novinar.

Ni pa kršil 4. člena, ker naj bi zamolčal, da je bil Spasojević še vedno prijavljen pri materi v Celju, saj je podatek, da je do pred kratkim živel z mamo v stanovanju v Celju, vključil v napoved prispevka.

III.

NČR ugotavlja, da voditeljica Nuša Lesar v prispevku „Bitka 26-letnika“, ki je bil objavljen 10. februarja 2012, ni kršila kodeksa, saj ni avtorica prispevka.

IV.

Urednik Gregor Trebušak v intervjuju z Danijelom Spasojevićem, objavljenem 14. februarja 2012, ni kršil 1., 3. in 4. člena kodeksa.

NČR ugotavlja, da je navedbe, s katerimi naj bi Trebušak po pritožnikovem mnenju kršil 1. člen kodeksa, izrekel Spasojević. Z naštevanjem objektov v lasti DDS pa je predvsem hotel izraziti svoje stališče o tem, kako DDS upravlja z nastanitvenimi kapacitetami. Sogovornikovo izražanje stališč in mnenj je sestavni del intervjuja.

NČR v izjavah Spasojevića tudi ne vidi hudih obtožb, zaradi katerih bi urednik moral pridobiti odziv DDS.

Glede kršitev 4. člena, v katerem pritožnik navaja, da je urednik zamolčal pomembne informacije, ker ni objavil popravka po Zakonu o medijih, pa se NČR ni izrekalo, saj gre za vprašanje, ki ga ureja medijska zakonodaja.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.