Razsodba in stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Mario Belovič, Neža Kogovšek Šalamon, Lea Širok, Mojca Ramšak, Nina Jerman, Alma M. Sedlar (člani), je na seji 17. 10. 2012 v primeru ŠOUP, zanj zakoniti zastopnik Sebastjan Kokl, zoper novinarko Primorske kronike na TV Koper Erter Pust ter odgovorno urednico UPE regionalnega TV programa na RTV Slovenija Barbaro Kampos sklenilo, da novinarka in urednica nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.
V primeru Erter Pust je NČR sprejelo razsodbo, v primeru Barbare Kampos pa stališče.
Primer: ŠOUP, zanj zakoniti zastopnik Sebastjan Kokl, zoper novinarko Primorske kronike na TV Koper Erter Pust ter odgovorno urednico UPE regionalnega TV programa na RTV Slovenija Barbaro Kampos.
ŠOUP, zanj zakoniti zastopnik Sebastjan Kokl, vlaga pritožbo zoper novinarko Primorske kronike na TV Koper Erter Pust ter odgovorno urednico UPE regionalnega TV programa na RTV Slovenija Barbaro Kampos, ker naj bi z objavo prispevka o razrešitvi dekanje Fakultete za humanistiko Vesne Mikolič 4. 4. 2012 kršili 1., 2., 3. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (KNS).
Prvi člen KNS (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti.) naj bi novinarka kršila, ker ni preverila točnosti nekaterih informacij in trditev, ki jih je objavila v prispevku. Novinarka naj bi kršila kodeks, ker je med pogovorom z rektorjem Univerze na Primorskem prof. dr. Draganom Marušičem omenila, da naj bi njegovim ukrepom, med drugim razrešitvi dekanje Fakultete za humanistične študije, botrovali dogodki iz ozadja. Rektorja je vprašala, če bi rad počistil z domnevnimi packarijami s političnim pridihom, kot iztočnico pa je pri tem omenila lokale, ki jih je Univerza domnevno pred leti brez javnega razpisa prenesla na Fakulteto za humanistične študije, ta pa na pritožnika, ki naj bi nato lokale oddal svojim gostinskim izbrancem. Ti naj bi kmalu morali tudi oditi.
Tako poročanje je po mnenju pritožnika zavajajoče, saj da novinarka namenoma prezre, da je bil pritožnik na javnem razpisu Univerze na Primorskem izbran za najemnika gostinskega prostora “Kantina”, da plačuje najemnino po tržnih cenah, za nadaljnje oddajanje tega prostora drugim
izvajalcem (podjetju Duval d.o.o.) pa je pridobil tudi soglasje Univerze na Primorskem. To kaže, da ne gre za oddajanje poslovnih prostorov “gostinskim izbrancem” pritožnika, kot naj bi trdila novinarka.
Poleg tega novinarka po navedbah pritožnika nikdar ni zahtevala vpogleda v najemno pogodbo, sklenjeno med Univerzo na Primorskem in pritožnikom, s čimer bi se o pritožnikovih navedbah lahko sama prepričala o dejstvih. Pritožnik je tovrstne pogodbe zainteresiranim vedno pripravljen posredovati.
Z vsem tem naj bi novinarka kršila tudi 2. člen KNS (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju pdatkov in dejstev.), saj se po mnenju pritožnika pri ustvarjanju prispevka ni izogibala nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. Z njenim imenom naj bi bilo v javnosti močno okrnjeno dobro ime in čast pritožnika, in sicer zgolj na podlagi govoric in domnevanj.
3. člen KNS (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te zadevajo.) naj bi novinarka kršila z navedbo, iz katere naj bi bilo mogoče razbrati, da pritožnik “sodeluje pri domnevnih packarijah s političnim pridihom” in da je najem lokala v lasti Univerze dobil brez javnega razpisa, nato pa ga oddal gostinskim izbrancem. Po mnenju pritožnika gre za hude obtožbe, pritožnik pa ni imel nikakršne možnosti, da bi podal svoj odziv oz. komentar. Prispevek naj bi močno posegel v njegovo dobro ime in čast, saj se ga v njem diskreditira, sam pa se ni imel možnosti braniti.
15. člen KNS naj bi novinarka kršila, ker nikjer ni razvidna razlika med komentarjem novinarja in resničnimi dejstvi, gledalci pa so bili s tem po mnenju pirtožnika prikrajšani za verodostojno predstavitev omenjenih dejstev.
Urednica Barbara Kampos naj bi navedene člene kršila KNS, ker je prispevek objavila, obenem pa je zavrnila zahtevek za objavo popravka in prikaz nasprotnih dejstev.
Novinarki sta na pritožbo odgovorili.
Novinarka Erter Pust vse očitke zavrača. Kot pojasnjuje, je o Univerzi na Primorskem že večkrat poročala in njeno delovanje izjemno dobro pozna, v prispevku pa so bili jasno navedeni razlogi, ki so rektorja privedli do odločitve o razrešitvi dekanje. Med temi tudi po navedbah rektorja domnevne nepravilnosti ob oddaji gostinskega poslovnega prostora v najem, zaradi česar je novinarka rektorju zastavila po mnenju pritožnika sporno vprašanje.
Novinarka zavrača očitke v zvezi s kršitvijo 1. člena KNS in pojasnjuje, da se je vprašanje rektorju o domnevnih nepravilnostih pri oddaji lokala v najem v prvi vrsti nanašalo na vlogo odgovorne osebe Fakultete za humanistične študije, kar v odgovoru potrdi tudi rektor. Gre zgolj za vprašanje, ki nikakor ni bilo postavljeno z namenom zavajanja in diskreditacije ŠOUP.
V zvezi z navedbami pritožnika, da je bil za najemnika izbran na javnem razpisu Univerze na Primorskem (s čemer naj bi novinarka kršila tudi 3. člen KNS) novinarka pojasnjuje, da nikjer v prispevku ne trdi, da temu ni bilo tako. Dvom o izboru najemnika preko javnega razpisa, ki je razviden iz prispevka, pa po navedbah novinarke ni neosnovan, kot trdi pritožnik. Novinarka si je v dvomu, da je bil najemnik res izbran preko javnega razpisa, od Univerze na Primorskem ves čas (vse do 18. 5. 2012) prizadevala pridobiti dokument, ki bi dokazoval, da je Univerza v skladu z zakonodajo objavila javni razpis oziroma javni poziv za zbiranje ponudb za najem prostorov. Po dolgotrajnem izmikanju je od Univerze 17. 5. 2012 le uspela pridobiti odgovor, da na Univerzi ne najdejo dokumenta o izvedenem javnem razpisu oziroma postopku zbiranja javnih ponudb. Namesto tega je pridobila izjavo prorektorja za ekonomiko in finance, izr. prof. dr. Roka Straška, ki je pojasnil, da ni bil opravljen javni razpis, pač pa je bil v skladu z zakonodajo izveden postopek izbiranja najugodnejših treh ponudnikov, izbran pa je bil najugodnejši. Navedba pritožnika, da je bil izbran na javnem razpisu, torej ne drži, in potemtakem ni zavajala javnosti ali namenoma prezrla dejstev.
V zvezi z navedbo pritožnika, da nikdar ni zahtevala vpogleda v najemno pogodbo, sklenjeno med UP in pritožnikom, novinarka trdi, da je ta povsem napačna. Najemno pogodbo je novinarka že pred časom pridobila od Univerze na Primorskem, kopijo pa hranijo v uredništvu.
Po mnenju novinarke tudi ni napačna njena trditev, da je pritožnik poslovne prostore dal “gostinskim izbrancem”. Novinarka je namreč skupaj z najemno pogodbo pridobila tudi soglasje, dokument, iz katerega je jasno razvidno, da je UP ŠOUP izdala soglasje, da opravljanje gostinske dejavnosti v baru Kantina poveri družbi Duval d.o.o. Pritožnik je torej prostore izdal v najem izvajalcu, ki ga je sam izbral. O tem, da pritožnik za nadaljnjo oddajo prostorov v najem nima soglasja, v prispevku ni bilo govora; prav tako ne o najemnini, ki jo pritožnik plačuje. Je pa v prispevku omenjeno, da bo moral najemnik iz prostorov oditi, kar je nesporno točna informacija (pogodba je po besedah prof. dr. Roka Straška potekla 1. 2. 2012). V pogovoru, katerega posnetek novinarka hrani, ji je Rok Strašek pojasnil, da je Univerza kot dober gospodar preverila cene najemov in ugotovila, da bi lahko na trgu dobila več, zato je v skladu z najemno pogodbo le to s 1. 2. 2012 odpovedala.
V zvezi z očitkom o kršitvi 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, da se novinarka pri ustvarjanju prispevka ni izogibala nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev ter da je močno okrnila pritožnikovo dobro ime in čast, novinarka pojasnjuje, da je iz njenih prejšnjih obrazložitev in dejstev jasno, da so ti očitki povsem neutemeljeni, saj je vse svoje trditve oprla na točne, preverljive in dokazljive informacije.
V zvezi z očitkom o kršitvi 15. člena KNS novinarka pojasnjuje, da nikjer v prispevku ne podaja svojega komentarja, kot ji očita pritožnik, temveč navaja zgolj dejstva, podkrepljena z izjavami rektorja, izr.prof.dr. Roka Straška, in pridobljenimi dokumenti.
Urednica Barbara Kampos pojasnjuje, da je pritožnikova pooblaščenka 17. 4. 2012 nanjo kot na odgovorno urednico naslovila zahtevek za popravek. V skladu z 31. členom Zakona o medijih je zahtevek zavrnila, ker je bil nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih je bil podan, in zato utemeljeno zavrnjen. Zahtevani popravek se nanaša na kratek del prispevka, ki sicer govori o razlogih za razrešitev dekanje Fakultete za humanistične študije. Odgovor rektorja se nanaša zgolj na dejavnosti vodstva Fakultete za humanistične študije. Dolžina zahtevanega opravka je sicer sorazmerna z dolžino celotnega prispevka, a se vsebina popravka nanaša zgolj na njegov manjši del. Če bi popravek objavili v celoti, bi njegova dolžina bistveno presegla dolžino po pritožnikovem mnenju spornih navedb. Dne 23. 4. je pooblaščenka pritožnika na urednico naslovila nov zahtevek za popravek, v katerem je predlagano, da bi besedilo nekoliko skrajšala. Ker je bil novi zahtevek vsebinsko povsem enak, le predlagano besedilo je bilo nekoliko krajše, je urednica to razumela kot dopolnitev prejšnjega zahtevka, česar pa Zakon o medijih ne predvideva. Čeprav je prepričana, da novinarka Erter Pust ni zagrešila nobene očitane kršitve oziroma nedoslednosti, je pritožniku urednica preko njegove predstavnice za stike z javnostmi Eleonore Stojkovič ponudila možnost prikaza nasprotnih dejstev s pripravo novega prispevka, a pritožnik je to možnost zavrnil in vztrajal pri objavi zahtevanega popravka. Zato ne drži trditev, da ni dobil nikakršne možnosti podati svojega odziva oziroma komentarja na, po njegovem mnenju sporne navedbe v prispevku.