10. 12. 2012

Društvo distrofikov Slovenije proti novinarjem POP TV

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Davorin Koron, Mario Belovič, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon in Nada Ravter (člani), je na seji 14. novembra v primeru Društvo distrofikov Slovenije (zanj odvetniška družba Mramor Sorta in Holec) proti novinarjem POP TV Darji Zgonc, Ediju Pucerju, Petri Kerčmar, Petri Košič, Janiju Muhiču in proti odgovornemu uredniku informativnega in športnega programa POP TV Tomažu Peroviču ugotovilo, da Darja Zgonc, Edi Pucer, Petra Kerčmar in Jani Muhič ter odgovorni urednik informativnega in športnega programa POP TV Tomaž Perovič niso kršili kodeksa, je pa kodeks v enem prispevku kršila novinarka Petra Košič.

Primer: Društvo distrofikov Slovenije proti novinarjem POP TV Darji Zgonc, Ediju Pucerju, Petri Kerčmar, Petri Košič, Janiju Muhiču in proti odgovornemu uredniku informativnega in športnega programa POP TV Tomažu Peroviču

Društvo distrofikov Slovenije (zanj odvetniška družba Mramor Sorta in Holec) novinarjem Darji Zgonc, Ediju Pucerju, Petri Kerčmar, Petri Košič, Janiju Muhiču in odgovornemu uredniku informativnega in športnega programa POP TV Tomažu Peroviču očita, da so v treh vsebinsko povezanih prispevkih, ki jih je POP TV v oddaji 24ur objavil 10., 14. in 15. februarja 2012, kršili več členov Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

NČR je podobno pritožbo Društva distrofikov Slovenije (DDS), povezano s poročanjem o odmevnem primeru invalida Danijela Spasojevića, obravnavalo že v primeru proti novinarjem Kanala A in oblikovalo stališče. Pred obravnavo pritožbe proti novinarjem POP TV pa je Danijel Spasojević umrl. NČR je na pritožnika naslovilo pisno vprašanje, ali vztraja pri pritožbi kljub smrti osebe, o kateri so novinarji poročali, vendar so se v DDS odločili, da pritožbe ne bodo umaknili.

Tudi novinarji POP TV so več dni spremljali zgodbo 26-letnega invalida Danijela Spasojevića, ki je zahteval ustrezno namestitev, ko zanj zaradi bolezni ni mogla več skrbeti njegova mati. Ker je potreboval 24-urno pomoč, so ga začasno namestili v Zavod za rehabilitacijo v Ljubljani. Po pomoč se je obrnil tudi na Društvo distrofikov, katerega član je bil. V DDS v tistem času, zagotavljajo, niso imeli proste namestitve, ki bi Spasojeviću omogočila polno vključitev v družbo. Ponujenih namestitev v oddaljenih domovih za ostarele ni hotel sprejeti, saj bi to zanj pomenilo „socialno smrt“. Na svoje vloge, ki jih je poslal v domove v Ljubljani, pa je dobil odgovor, da je za namestitev pri njih premlad. Ker je hotel opozoriti na svoje težave in na podobne težave drugih invalidov ter pospešiti iskanje namestitve v Ljubljani, je svojo zgodbo posredoval medijem, nato pa organiziral tudi protesta na DDS in pred Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Na POP TV so njegovo zgodbo spremljali daljše obdobje. Poročanje so zaključili z informacijo, da je Spasojević na koncu vendarle lahko ostal v Ljubljani, za kar si je tudi ves čas prizadeval, saj so ga, sicer začasno, sprejeli v negovalno bolnišnico. Kakor je sam povedal v zadnjem prispevku, je bil to „boj za neodvisno življenje“.

Po mnenju pritožnika so Darja Zgonc, Edi Pucer in novinar, ki je pripravil prispevek „Protest pred vrati Društva distrofikov“ (objavljen 10. februarja 2012 v oddaji 24ur), kršili 1. člen (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake —četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa), 2. člen (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev), in 4. člen (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme) kodeksa. Vse omenjene člene naj bi kršili, ko so navedli, „da bi rad Spasojević ostal v Ljubljani, saj ima veliko talenta in volje do ustvarjanja. Pri tem bi mu lahko pomagalo Društvo distrofikov, a mu niti vrat niso odprli,“ da je Danijel dolgo čakal pred vrati, dobil pa je le odgovor: „Lejte ne, hvala, drugič.“ Sporen naj bi bil tudi navedek: „Tako enostavno so danes odslovili pomoč mlademu režiserju, ki se je na društvo distrofikov obrnil že večkrat, današnji odziv pa je zanj nesprejemljiv.“

Pritožnik navaja, da novinarji niso poročali o tem, da je DDS obravnavalo Spasojevićevo vlogo in mu večkrat pojasnilo, da nima prostih kapacitet. Novinarjem očita, da niso preverili in objavili informacij o tem, da je Spasojević imel neprofitno stanovanje v Celju, ki ga je prostovoljno vrnil. Ker naj bi napačno navajali, da bo Spasojević moral na cesto, so kršili 1. člen kodeksa. Drugi člen kodeksa pa naj bi kršil kar celoten prispevek, ker naj bi „šlo za nekorektno obveščanje javnosti“, s katerim naj bi želeli ustvariti sliko, da DDS ne pomaga svojim članom.

II.

Pritožnik navaja, da naj bi Petra Kerčmar in novinar, ki je pripravil prispevek „Spasojević se ne strinja s predlogi“ (objavljen 14. februarja 2012 v oddaji 24ur), kršila 1. in 2. člen z navedbami „da DDS, ki razpolaga z več milijoni evrov javnega denarja, mu je namreč obrnilo hrbet, ministrstvo pa mu je vendarle ponudilo tri možnosti ter da si želi Danijel ostati v Ljubljani. Kot nam je povedal Danijel, pa v Društvu žal nimajo prostih kapacitet“. Temu je sledil, nadaljuje pritožnik, Danijelov odziv, v katerem je povedal, da „imajo kapacitete 400 sob ogrevanih v Domu dva topola“. Ker naj bi pri tem zamolčali pomembne informacije, da je Dom v Izoli, Danijel pa je želel nastanitev zgolj v Ljubljani, da v domu ne delujejo niti kuhinja niti pralnica niti druge najnujnejše storitve in ni osebnih asistentov, brez katerih Danijel tam ne bi mogel prebivati, naj bi kršili tudi 4. člen kodeksa.

Pritožnik pojasnjuje, da je DDS Spasojeviću pomagalo, da pa ima denarja, žal, premalo. Po njegovem mnenju je za invalide dolžna poskrbeti država.

III.

Po mnenju pritožnika je Petra Košič v prispevku „Mu bo država prisluhnila“, objavljenem 15. februarja 2012, kršila 1., 2., in 4. člen kodeksa.

Prvi in drugi člen naj bi kršila z navedbami, „da se mladi ustvarjalec že več kot mesec dni bori, da bi se v katerem od ljubljanskih domov za ostarele našlo mesto zanj, pri tem pa mu je že hrbet obrnilo tudi DDS“, „da se je v petek že odvil protestni shod pred društvom, kjer so vam pomoč odklonili, kot pravite“, „da ima društvo v Domu dveh topolov 400 sob ogrevanih, praznih“. Pri tem naj bi zamolčala pomembne informacije in tako kršila tudi 4. člen.

IV.

Po mnenju pritožnika sta Jani Muhič in novinar, ki je pripravil prispevek, objavljen 15. februarja v oddaji 24 ur, kršila 1., 2., in 4. člen kodeksa, ko sta navedla, da se „nadaljuje drama Danijela, ki mu na društvu prejšnji teden niti vrat niso hoteli odpreti, na ministrstvu pa so ga sprejeli odprtih rok in mu ponudili tri možnosti.“

Po mnenju pritožnika je 1. in 4. člen kodeksa kršil tudi odgovorni urednik Tomaž Perovič, ker naj bi neutemeljeno zavrnil zahtevo za objavo odgovora po Zakonu o medijih in naj bi tako dopustil, da se je ustvarila slika, kot da društvo Danijelu ni nič pomagalo ter da mu je zgolj in samo zaprlo vrata, kar naj bi predstavljalo tudi kršitev 2. člena kodeksa.

Novinarji Darja Zgonc, Edi Pucer in Jani Muhič so na pritožbo odgovorili in zavrnili vse očitane kršitve, saj kot voditelji oddaje 24ur niso bili avtorji prispevkov. Novinarki Petra Kerčmar in Petra Košič nista odgovorili na pritožbo.

SKLEP:

Darja Zgonc, Edi Pucer, Petra Kerčmar in Jani Muhič ter odgovorni urednik informativnega in športnega programa POP TV Tomaž Perovič niso kršili kodeksa, je pa 4. člen kodeksa v enem prispevku kršila novinarka Petra Košič.

Obrazložitev:

Protest pred vrati Društva distrofikov

NČR ugotavlja, da voditeljica informativne oddaje 24 ur Darja Zgonc in voditelj Edi Pucer v prispevku „Protest pred vrati Društva distrofikov“ nista kršila kodeksa, saj nista avtorja napovedi prispevka.

NČR v tem prispevku, ki ga je, kakor je razvidno iz posnetka, pripravila novinarka Petra Košič, ni ugotovilo očitanih kršitev.

Novinarka ni kršila prvega člena, saj po mnenju NČR ni navajala napačnih informacij. V prispevku je poročala o protestu Spasojevića in njegovih prijateljev na sedežu DDS in o tem, da se predstavniki DDS na dan protesta niso hoteli pogovarjati s Spasojevićem, kar je razvidno tudi iz posnetka. Ob tem je pojasnila tudi, da se je Spasojević večkrat obrnil na DDS. Nikjer pa ni navajala, da bo moral na cesto, kakor očita pritožnik.

Novinarka ni kršila 2. člena. NČR ugotavlja, da v prispevku ni bila osebno žaljiva. Prav nasprotno, ob navedbah Spasojevića, da mu DDS noče pomagati, je povzela tudi izjavo iz telefonskega pogovora s predsednikom društva Borisom Šušteršičem, in sicer, „da mu pomoči ne odrekajo, a da Danijel ni ogrožen človek in da želi le izsiliti bivališče v Ljubljani“.

Četrtega člena ni kršila, ker je po mnenju NČR objavila vse ključne informacije za razumevanje obravnavane teme. Med drugim je pojasnila tudi, da je DDS pred leti iz članstva izključil Spasojevićevo prijateljico in ji odrekel vse storitve, ker je na „problematiko javno opozarjala“.

Spasojević se ne strinja s predlogi

II.

NČR ugotavlja, da voditeljica informativne oddaje 24ur Petra Kerčmar v prispevku „Spasojević se ne strinja s predlogi“ ni kršila kodeksa, saj ni avtorica napovedi prispevka.

Kot je razvidno iz posnetka, je prispevek pripravila novinarka Petra Košič.

Težave, na katere je naletel Spasojević pri iskanju ustreznega bivališča, je v napovedi umestila v širši kontekst dolgoletnih sporov in nezaupanja med invalidskimi organizacijami zaradi znatnih javnih sredstev, ki jih razporeja krovna organizacija FIHO. Društva so med seboj tako sprta, je pojasnila, da se je Spasojević moral s protestom obrniti po pomoč na Ministrstvo za delo, družino in socialo.

Novinarka ni kršila 1. člena z navedbo „Društvo distrofikov, ki letos razpolaga z več kot milijon javnega denarja, mu je namreč obrnilo hrbet“. DDS se s Spasojevićem na dan protesta dejansko ni želelo pogovarjati, kar je novinarka pojasnila tako s posnetkom protesta kot z navedbo, da je „v petek Danijel s prijatelji zaman trkal na vrata DDS, kjer bi mu lahko pomagali, je prepričan …“.

NČR v navedbi „ … DDS, ki letos razpolaga z več milijon evrov javnega denarja, mu je namreč obrnilo hrbet, ministrstvo pa mu je vendarle ponudilo tri možnosti ter da si želi Danijel ostati v Ljubljani“ ni prepoznalo kršitve 2. člena, saj podatkov in dejstev ne predstavlja nekorektno in na osebno žaljiv način.

Novinarka ni kršila 4. člena. Navedbe o kapacitetah v Domu dveh topolov je na Ministrstvu za delo izrekel Spasojević, potem ko je generalna direktorica direktorata za invalide povedala, da „žal, kakor nam je gospod Spasojević povedal, je bil na Društvu distrofikov, kjer v tem momentu nimajo kapacitet.“ Ob tem je izrazil še svoje prepričanje, da če bi se na direktoratu bolj angažirali, bi našli sobo tudi v Ljubljani. Informacija o številu sob v Domu dveh topolov in o tem, da je ta v Izoli, po mnenju NČR v tem primeru ni bila ključna za razumevanje obravnavane teme. Javnost je namreč potrebne informacije o tem, kako so ustanove reševale primer mladega distrofika, dobila iz neposrednega dialoga med Spasojevićem in direktorico direktorata za invalide, ki ga je posnela novinarka.

Mu bo država prisluhnila

III.

NČR ugotavlja, da novinarka Petra Košič z navedbami, ki jih navaja pritožnik, ni kršila 1. člena. Tudi v tem primeru je namreč poudarila dejstvo, da se DDS na dan prostesta ni želelo pogovarjati s Spasojevićem.

Novinarka ni kršila 2. člena. NČR v navedbah, ki so po mnenju pritožnika sporne, ni zaznalo, da bi dogajanje prikazovala na nekorekten in osebno žaljiv način, saj je zgolj opisala predhodno dogajanje.

Novinarka je kršila 4. člen kodeksa. O kapacitetah v Domu dveh topolov je sicer tudi tokrat govoril Spasojević, ko je odgovoril na novinarkino vprašanje, ali je že dobil kakšen odgovor od DDS, kjer so mu pomoč odklonili in kjer se je že odvil tudi protestni shod. Spasojevič je povedal, da je „njihov odgovor še kar negativen, najprej je bilo, da nimajo prostora, da nimajo kapacitet, zdaj nazadnje je bil odgovor, da mi nočejo pomagat. Tako da .. Društvo ima v Domu dva topola približno 400 sob, ogrevanih, praznih, Društvo distrofikov dobi milijon evrov samo iz fundacije FIHO, tako da … zdaj me bodo pač premestili iz Soče v negovalno bolnišnico Ptuj… Tako da sredi boja, sredi mojega izpostavljanja, dejansko bodo končali mojo bitko za moje pravice“. Zgolj Spasojevićeva izjava, po kateri je novinarka dodala, da bodo primer še spremljali, je bila po mnenju NČR tokrat premalo, da bi javnost povsem razumela obravnavano temo. Podatek o kapacitetah v Domu dveh topolov je v prispevku, v katerem je bil govor o tem, da hoče Spasojević ostati v Ljubljani, dejansko izzvenel, kot da mu DDS noče ponuditi prostih kapacitet niti v Domu dva topola, ki pa ni v Ljubljani, temveč v Izoli.

Spasojević se ne strinja s predlogi

IV.

NČR ugotavlja, da voditelj informativne oddaje 24ur Jani Muhič v prispevku „Spasojević se ne strinja s predlogi“, ki je po mnenju pritožnika sporen, ni kršil kodeksa, saj ni avtor napovedi, ki ji je sledila izjava Spasojevića, da življenje v oddaljenem kraju zanj ni sprejemljivo. Dodal je, da so se na Ministrstvu dogovorili, da bodo nadaljevali z iskanjem ustrezne rešitve. Ponovno jih je pozval, naj mu poskušajo najti bivališče v Ljubljani.

Glede kršitev 1., 2. in 4. člena, ki naj bi jih naredil Tomaž Perovič, odgovorni urednik informativnega in športnega programa POP TV, ker je zavrnil zahtevo za objavo odgovora po Zakonu o medijih, se NČR ni izrekalo, saj gre za vprašanje, ki ga ureja medijska zakonodaja.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.