Občina Kranjska Gora proti novinarju Dela Blažu Račiču


Prispevek_Račič

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter in Lea Širok (člani), je na seji 5. decembra 2012 v primeru Občina Kranjska Gora (zanjo direktor občinske uprave Rajko Puš) proti novinarju Dela Blažu Račiču ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Občina Kranjska Gora proti novinarju Dela Blažu Račiču

Občina Kranjska Gora (zanjo direktor občinske uprave Rajko Puš) očita novinarju Blažu Račiču, da je v prispevku „Župan Žerjav parkiranje rešuje na svojo roko“, objavljenem v Delu 6. septembra 2012, kršil 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Prvi člen (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa.) naj bi kršil z navedbami: „Župan Jure Žerjav je dal občinsko zemljišče pod smučiščem Vitranc v brezplačni najem podjetju RTC Žičnice Kranjska Gora, ne da bi o tem razpravljal občinski svet. Čeprav občina za zemljišče ni podelila stavbne pravice, je podjetje tam uredilo začasno parkirišče za avtodome.“

Pritožnik pojasnjuje, da je omenjeno zemljišče v lasti občine, v naravi pa predstavlja makadamsko parkirišče, vsem dostopno pod enakimi pogoji. Parkirnine ne zaračunava nihče, ne občina ne RTC Žičnice. Občina z družbo RTC Žičnice ni sklenila najemne pogodbe, ki bi bila podlaga za oddajo zemljišč. Pritožnik navaja, da je omenjena družba s soglasjem izvajalcev javnih služb na svoje stroške uredila sanitarno enoto, vsak uporabnik pa se prostovoljno odloči, ali bo koristil ponujene usluge – oskrbo s pitno vodo, odlaganje komunalnih odpadkov in odvajanje odpadnih komunalnih voda. Po mnenju pritožnika so se lastniki avtodomov na takšno rešitev pozitivno odzvali, saj imajo tako zagotovljeno celovito oskrbo. Stavbna pravica oziroma gradbeno dovoljenje v tem primeru nista bila potrebna, dodaja pritožnik. Rešitev je namreč začasna, namestili so zgolj naprave, ne pa zgradb. Župan, občinska uprava in družba RTC Žičnice, poudarja pritožnik, so novinarja z vsemi omenjenimi dejstvi seznanili pred objavo članka.

Po pritožnikovem mnenju nista resnična niti naslov članka niti navedba novinarja, da je župan občinsko zemljišče dal v najem, saj občina z omenjenim podjetjem ni sklenila nobene najemne pogodbe, ki bi bila podlaga za oddajo zemljišč.

Prvi člen naj bi kršil tudi z navedbo, da župan rešuje parkiranje na svojo roko. Da to ne drži, naj bi dokazovali tudi deli zapisnikov sej občinskega sveta, ki jih je pritožnik priložil, iz katerih naj bi bilo razvidno, da svetniki od župana celo zahtevajo, naj reši vprašanje parkiranja avtodomov, izpusta odpadnih voda v naravo in nenadzorovanega odlaganja komunalnih odpadkov. Po mnenju pritožnika se novinar o teh dejstvih ni informiral.

Drugi člen (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.) naj bi kršil, ker je po mnenju pritožnika nekorektno predstavljal podatke in dejstva, s katerimi je bil seznanjen.

Novinar Blaž Račič je odgovoril na pritožbo in zavrača vse očitane kršitve. Potrjuje, da je tako od župana kakor od direktorja občinske uprave in predstavnikov RTC dobil nekatere odgovore na vprašanja o tem, kdo je odločal o oddaji parkirišča v najem in kako so urejeni odnosi med občino in RTC-jem.

Kot pojasnjuje, je navedbo v naslovu članka, da župan občinsko premoženje daje na svojo roko in v brezplačni najem podjetju RTC Žičnice, utemeljil tudi na podlagi telefonskega pogovora z županom Juretom Žerjavom, ki ga je opravil 3. septembra 2012. Kot navaja, mu je župan med drugim dejal, „da dogovor z RTC Žičnice Kranjska Gora ni formaliziran, da pa so z omenjeno družbo glede na problematiko parkiranja avtodomov dosegli dogovor za ureditev sanitarne opreme na občinskem zemljišču“. Župan mu je takrat povedal, da občina RTC-ju ne zaračunava najemnine.

Če občina daje svoje premoženje v uporabo tretji osebi, ki lahko s tem zemljiščem ustvarja prihodke in dobičke, dodaja novinar, gre v takšnem primeru lahko za negospodarno ravnanje z občinskim premoženjem. Prav tako je očitno, nadaljuje, da drugi ponudniki niso imeli možnosti urejanja parkirišča, saj je bilo zemljišče oddano v najem brez najave, brez razpisa in brez soglasja občinskega sveta. Čeprav so svetniki v razpravah od župana zahtevali, naj uredi vprašanje parkiranja avtodomov, župan ustreznega pooblastila za oddajo konkretnega zemljišča od občinskega sveta ni dobil. S tem je bila občinskemu svetu odvzeta možnost demokratičnega omejevanja potencialnega samovoljnega ravnanja najvišjih funkcionarjev lokalne skupnosti. Župan kot zastopnik občine je očitno deloval netransparentno in na svojo roko, utemeljuje pravilnost naslova novinar. Dokaz, da je bil postopek izpeljan netransparentno, in torej „na svojo roko“, pa podkrepi še z dejstvom, da dogovor med občino in RTC ni formaliziran. Iz družbe RTC so novinarju namreč odgovorili, da so se v soglasju z Občino Kranjska Gora odločili za začasno ureditev postajališča za avtodome z oskrbo. Ker pa soglasja za to ni dal občinski svet, je novinar zaključil, da je župan deloval skladno z naslovom članka. Novinar priznava, da mu je župan pojasnil, da občina družbi RTC ni podelila stavbne pravice. Kljub temu novinar vztraja, da bi jo morala. Ne držijo niti navedbe pritožnika, da je parkirišče dostopno vsem in da parkirnine nihče ne zaračunava. Iz družbe RTC so novinarju namreč odgovorili, da je cena za oskrbo 10 evrov z vključenim DDV-jem. Da na parkirišču zaračunavajo parkirnino, naj bi bilo razvidno tudi iz obvestilne table, uporabniki pa se po lastni presoji odločijo, ali jo bodo plačali.

Na vprašanje novinarja, ali so pridobili potrebna soglasja za ureditev sanitarne enote, družba RTC ni odgovorila, župan pa mu je povedal, da nima pristojnosti, da bi zahteval vpogled v pridobljeno dokumentacijo.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Po mnenju NČR novinar z navedbami, ki mu jih očita pritožnik, ni kršil 1. člena kodeksa. Kot je pojasnil, je informacije o tem, kako je družba RTC od občine dobila prostor za ureditev parkirišča, preveril pri vseh vpletenih.

Da občinski svet dejansko ni odločal o tem, je razvidno tudi iz odlomkov zapisnikov sej občinskega sveta, ki jih je NČR posredoval pritožnik. Na seji 22. novembra 2010 je župan svetnike tako seznanil, da »je pri žičnicah označen prostor za parkiranje avtodomov« in »žičničarji so za avtodome postavili prenosna stranišča«. Na seji 15. februarja 2012 pa je na zahtevo svetnika, da pojasni, kako je prišlo do odločitve za ureditev parkirišč za avtodome, za katero naj bi izvedel iz občinskega glasila, povedal, da so žičničarji na delu parkirišča uredili zbiralnik za fekalne odpadke ter priključke, pohvalil žičnico »za ureditev zadeve« in poudaril, da »to ni stalna in dokončna rešitev«.

Da med občino in RTC ni prišlo do formalnega dogovora o najemu prostora za ureditev parkirišča, trdi tudi sam pritožnik, obenem pa dodaja, da je družba »s soglasjem izvajalcev javnih služb« uredila sanitarije. V RTC tega niso zanikali, saj so novinarju pojasnili, da so se z občino dogovorili o začasni ureditvi parkirišča za avtodome.

NČR ugotavlja, da je novinar dogajanje okrog parkirišča za avtodome v naslovu utemeljeno povzel na podlagi informacij, ki jih je pridobil od vpletenih. Zemljišče, na katerem je RTC Žičnice uredil parkirišče, je bilo, kakor v odgovoru poudarja tudi novinar, očitno oddano v rabo brez uradnega dogovora in brez soglasja občinskega sveta.

Novinar ni kršil 2. člena kodeksa, saj po mnenju NČR podatkov o urejanju parkirišča za avtodome ni predstavljal nekorektno ali osebno žaljivo. V prispevku je župana obravnaval izključno kot zastopnika občine, od katerega je pričakoval jasne odgovore na vprašanje o tem, na kakšni osnovi je družba RTC Žičnice prostor v občinski lasti uredila v parkirišče za avtodome, na katerem uporabniki po lastni presoji plačujejo parkirnino.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 19. decembra 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča