Javni zavod Lekarna Ljubljana proti Urši Žgajner in Gregorju Trebušaku, Kanal A

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Mario Belovič, Vasja Jager, Nina Jerman, Neža Kogovšek Šalamon, Lea Širok, Alma M Sedlar (člani), je na seji 27. februarja 2013 v primeru Javni zavod Lekarna Ljubljana proti Urši Žgajner in Gregorju Trebušaku (Kanal A) ugotovilo, da sta novinarja kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Javni zavod Lekarna Ljubljana proti Urši Žgajner in Gregorju Trebušaku, Kanal A

Pritožnik po svojem pooblaščencu dokazuje, da sta novinarja v več točkah kršila Kodeks novinarjev Slovenije z daljšim prispevkom, ki je bil objavljen 13. 6. 2012, in krajšim, ki je sledil dan kasneje. Prispevka opisujeta domnevno samovoljo Lekarne Ljubljana, ki bi naj v nasprotju s sprejetimi predpisi še naprej neupravičeno zaračunavala preplačila lističev za merjenje ravni sladkorja v krvi.

Čeprav je Lekarna skoraj šest ur pred objavo prvega prispevka novinarki v odgovoru na njena poizvedovanja pojasnila, da so enako kot v ostalih javnih zavodih tudi pri njih skladno s priporočilom Lekarniške zbornice Slovenije znižali svoje marže z 20 na 15 odstotkov s 1. 6. 2012, ta informacija ni bila predstavljena v nobenem od spornih prispevkov. Nasprotno, novinarka je izrecno zatrdila, da so marže znižali vsi slovenski lekarnarji “razen enega najbolj zaščitenih ljudi v državi Marka Jakliča.”

Novinarja sta še poročala, da naj bi bil na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) objavljen spisek lekarn, kjer naj bi se določeni listki dobili brezplačno, vendar ga niti dan po objavi prvega prispevka ni bilo moč najti na spletu. Z neupoštevanjem konkretnih pojasnil in sklicevanjem na neobstoječi seznam (na omenjeni strani ga nismo našli) sta po mnenju pritožnika novinarja kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj nista preverila točnosti zbranih informacij in se nista izognila napakam pri poročanju, čeprav sta bila nanje pravočasno opozorjena.

Obenem naj bi z nepopolnim navajanjem pojasnil Lekarne Ljubljana prekršila 4. člen, ki določa, da novinar pri poročanju ne sme zamolčati informacij, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme. Pritožnik še dokazuje, da novinarja nista pridobivala konkretnega odziva na konkretne obtožbe, saj novinarka slednjih ni predstavila v elektronski pošti, s katero se je obrnila na Lekarno, temveč je zaprosila le za izjavo o tem, katere lističe za diabetike je potrebno doplačati, po kakšnih cenah in zakaj; s tem naj bi kršila 3. člen Kodeksa. Pritožnik meni, da ni pridobivala informacij za hude obtožbe, ki jih po njegovem predstavljajo očitki o zavestnem neupoštevanju predpisov s strani Lekarne Ljubljana.

Čeprav naj bi že dan kasneje prejela zahtevo za popravek, v kateri so bila še enkrat navedena ustrezna dejstva, sta novinarja obtožbe istega dne ponovila v krajšem prispevku.

Kot motiv za očitano ravnanje Lekarne Ljubljana sta novinarja že v naslovu prvega prispevka navajala pohlep, svoje poročanje pa sta podkrepila s številnimi vrednostnimi sodbami in izrazi, katerih namen naj bi bila poosebitev javnega zavoda v njegovem direktorju Marku Jakliču. Tako je Gregor Trebušak napoved spornega prispevka začel z besedami: “Pohlep pa je beseda za naslednji prispevek.” In nadaljeval s trditvijo, da “se je zdravstvena zavarovalnica dogovorila s proizvajalci, dobavitelji in lekarnarji, da se vsi odrečejo delu svoje marže na račun lažjega življenja sladkornih bolnikov. In so se, vsi razen enega najbolj zaščitenih ljudi v državi Marka Jakliča.” Novinarka Urša Žgajner pa je v samem prispevku še izjavila: “Razloga, da bi Lekarna Ljubljana od svojih strank zahtevala doplačila, torej ni, samo pohlep.”

S takšnimi sodbami sta novinarja po mnenju pritožnika kršila 2. člen (“Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev”) in 15.člen Kodeksa novinarjev Slovenije (“Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja”). S preusmerjanjem odgovornosti za očitane kršitve na direktorja Jakliča naj bi novinarja kršila tudi 21. člen Kodeksa, saj naj bi s svojima prispevkoma naslovnike spodbujala k nasilju oziroma širila sovraštvo in nestrpnost do odgovorne osebe Lekarne Ljubljana.

Novinarja sta v prvem prispevku še zatrdila, da naj bi Lekarna zahtevala doplačila ravno za tiste znamke merilnih lističev, ki jih “večinoma Slovenci uporabljajo”, pri čemer pritožnik opozarja, da na to temo ne obstaja nikakršna raziskava, anketa ali evidenca, kar pomeni, da gre za navajanje nepotrjenih informacij, govoric ali ugibanj. Vendar novinarja na to nista opozorila, s čimer naj bi kršila 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarja na očitke nista odgovorila.

SKLEP:

Urša Žgajner in Gregor Trebušak sta kršila 1., 2., 4., 5. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršila 3. in 21. člena.

Obrazložitev:

NČR je zaradi vsebinske povezanosti obeh spornih prispevkov in njunega medsebojnega dopolnjevanja v kontekstu očitkov na račun dela omenjenih novinarjev oba prispevka obravnavalo celovito in zanje podalo enotno mnenje.

Iz primerjave prepisov in ogleda obeh spornih prispevkov ter pojasnil, ki jih je njunim avtorjem poslala Lekarna Ljubljana, je razvidno, da slednja niso bila upoštevana pri poročanju, čeprav so vsebovala za naslovnike ključne informacije, ki bi lahko ovrgle dvome v transparentnost in zakonitost delovanja Lekarne Ljubljana. Odgovor slednje je bil v prvem prispevku pavšalno povzet v dveh stavkih, v katerih novinarka ni navedla, da je tudi Lekarna kot ostali slovenski tovrstni javni zavodi znižala svoje marže, prav tako v nobenem izmed spornih prispevkov ni nedvoumno pojasnjeno, da Lekarna Ljubljana v skladu s predpisi zagotavlja vsaj en tip merilnih lističev zastonj.

Ta podatek je omenjen le enkrat, vendar ga v poročanju preglasijo navedbe o “neupravičenih preplačilih” ter pohlepu omenjene lekarne oziroma njenega vodstva.

Novinarka je pred pripravo prispevkov pridobila pisen odziv Lekarne Ljubljana na hude obtožbe in ga, sicer okrnjenega, vključila v prispevek, zato NČR ni ugotovilo kršitve 3. člena Kodeksa. Zato pa sta skupaj z novinarjem Trebušakom z zamolčanjem ključnih informacij in po drugi strani nekorektnim predstavljanjem pojasnil, ki sta jih vključila v svoje poročanje, prekršila 1. in 4. člen, saj se nista izognila napakam, čeprav sta bila nanje pravočasno opozorjena, obenem pa sta pred javnostjo zadržala pomembne podatke, ki bi bistveno vplivali na predstavitev Lekarne Ljubljana v omenjenih prispevkih. Dodatno kršitev 1. člena Kodeksa predstavlja sklicevanje na neobstoječi seznam lekarn, v katerih naj bi se določeni lističi dobili brezplačno.

V napovedi prispevka je Gregor Trebušak podal navedbo “Ja, Marko Jaklič je tisti, ki vedno skrbi za polno blagajno mestne občine Zorana Jankoviča, šele nato, če sploh, pa šele za ljudi.”, ki je po mnenju NČR osebno žaljiva, zato je ocenilo, da je novinar kršil 2. člen kodeksa. V napovedi je kršil tudi 15. člen, ker je ni ločil komentarja in dejstev.

Novinarka je s subjektivnim poročanjem, konkretno z oceno, da ravnanje Lekarne Ljubljana motivira samo pohlep, zakrila mejo med komentarjem in informacijo, kar po mnenju NČR predstavlja kršitev 15. člena. Gre za subjektivno sodbo, ki pa je nedvoumno uvrščena v prispevek in ne ločen komentar. NČR ocenjuje, da novinarkina izjava ni bila osebno žaljiva, usmerjena je bila proti Lekarni kot pravni osebi, zato z njo ni kršila 2. člena kodeksa.

Novinarja nista prekršila 21. člena, saj prispevka ne vsebujeta elementov sovražnega govora, ki ga Kodeks izrecno prepoveduje.

Po poročanju novinarjev naj bi bila odgovornost pritožnika za očitane nepravilnosti toliko večja, ker bi naj zahteval doplačila ravno za tiste znamke lističev za merjenje ravni sladkorja v krvi, ki jih sladkorni bolniki največ uporabljajo. Toda glede na dejstvo, da na to temo ni bila izvedena nobena ustrezna raziskava, novinarja ne moreta poznati omenjenih znamk, zato lahko gre pri njunem – četudi pavšalnem – navajanju le za nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja. Ker pa novinarja v prispevkih na to nista opozorila, sta prekršila 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 24. aprila 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča