Lončarič Šori, zanj odvetnica Ljubica Kočnik – Jug, proti S.N. (slovenske novice.si)


Prispevek_SN


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Nada Ravter, Lea Širok, Davorin Koron, Mario Belovič in Mojca Ramšak (člani) je na seji 10. aprila 2013 v primeru Peter Lončarič Šori, zanj odvetnica Ljubica Kočnik – Jug, proti S. N. (slovenske novice.si) ugotovilo, da je novinar/ka kršil Kodeks novinarjev Slovenije. Ker odgovorni urednik Bojan Budja ni razkril identitete avtorja, je sam odgovoren za ugotovljene kršitve kodeksa. Gojko Bervar je glasoval proti stališču.


Primer: Peter Lončarič Šori, zanj odvetnica Ljubica Kočnik – Jug, proti S.N. (slovenske novice.si)

Pritožnik meni, da je avtor(ica) prispevku Policijski seznam domnevnih razgrajačev na protestih v Ljubljani in Mariboru, objavljenem 3. decembra 2012 na spletnem portalu slovenske novice.si kršil(a) 17. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. V prispevku piše, da so v uredništvu pridobili uradni seznam posameznikov, ki jih policija obravnava zaradi razgrajaštva in nasilja na obeh omenjenih protestih. Prispevek se nadaljuje s seznamom osebnih imen in priimkov posameznikov, ki jih je obravnavala policija na obeh protestih, na njem je tudi pritožnikovo, s čimer naj bi bil kršen 17. člen kodeksa, ki govori o tem, da novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju zasebnosti v javnosti. Poseg, še pravi ta člen, je upravičen le, če javni interes pretehta pravico do spoštovanja zasebnosti, pri čemer je pri javnih osebnostih pravica do obveščenosti javnosti širša. Pritožnik meni, da je v prispevku v slovenskih novicah.si šlo za senzacionalistično razkrivanje njegove zasebnosti, saj naslov prispevka govori o policijskem seznamu razgrajačev na protestih. Za razkritje imena in priimka pritožnika, zatrjuje, ni nikakršnega javnega interesa. Poleg tega je novinar dolžan spoštovati domnevo nedolžnosti. Pritožnikova zastopnica pripominja, da do dneva pritožbe na NČR Petru Lončariču Šoriju ni bilo vročeno nobeno sodno pisanje v zvezi z odvzemom prostosti na demonstracijah, niti ni seznanjen, katero kaznivo dejanje se mu očita. Do pravnomočne sodbe pristojnega sodišča pa velja domneva nedolžnosti – zato naj bi avtor(ica) z objavo osebnega imena pritožnika kršil(a) tudi 18. člen kodeksa.

Avtor(ica) ni odgovoril(a), uredništvo pa ni razkrilo, kdo se skriva za inicialkami.

SKLEP:

Avtor(ica) S. N. je kršil(a) 17. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije; ker odgovorni urednik Bojan Budja ni razkril imena avtorja, je sam odgovoren za kršitve kodeksa.

Obrazložitev:

NČR meni, da za objavo seznama domnevnih razgrajačev ni bilo javnega interesa, ki bi opravičeval objavo imena in priimka pritožnika, zato je avtor/ica kršil8a) 17. člen kodeksa.

Avtor(ica) je kršil(a) 18. člen, saj v naslovu prispevka nedvoumno trdi da gre za »policijski seznam razgrajačev na protestih«. V nadaljevanju prispevka sicer stvar ustrezno relativizirajo, saj govorijo o seznamu domnevnih razgrajačev, a trditev v naslovu prispevka je nedvoumna: kdor se je znašel na policijskem seznamu, je bil tudi razgrajač. Tega do pravnomočne ugotovitve sodišča ni mogoče trditi brez zadržkov. 18. člen kodeksa je bil kršen tudi zato, ker avtor/ica ni bil pazljiv pri navedbi osebnih imen v predkazenskem postopku.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 24. aprila 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča