Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Mojca Ramšak, Davorin Koron, Mario Belovič, Lea Širok, Nina Jerman, Nada Ravter in Vasja Jager (člani), je na seji 15. maja 2013 v primeru Direkcija Republike Slovenije za ceste proti novinarki POP TV Katarini Matejčič ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Direkcija Republike Slovenije za ceste proti Katarini Matejčič (POP TV)
Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljevanju DRSC) novinarki Katarini Matejčič (POP TV) očita, da je v prispevku o razpisu za izvajalca nadaljevanja gradnje obvoznice Škofja Loka, ki je bil 15. oktobra 2012 objavljen v oddaji 24ur, kršila 1., 3., 4. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).
V prispevku je novinarka poročala, da je imel razpis DRSC za izbiro izvajalca, ki bo nadaljeval gradnjo škofjeloške obvoznice, številne pomanjkljivosti. Največja je bila, da v razpisu ni bilo ne zahteve po bančnih garancijah, ne za resnost ponudbe, ne za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Namesto teh je bila dovolj le izjava, da jih bodo ponudniki predložili. Poleg tega je navedla trditve „svojih virov“, da je zmagovalec razpisa, vrednega 23 milijonov evrov, že vnaprej znan in da je razpis pisan na kožo neznanemu podjetju. Z izjavama predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa je v prispevku podkrepila stališče o pomenu bančnih garancij in o tem, da se mora naročnik vedno izogibati razpisom, ki bi kazali na to, da so prirejeni posameznemu ponudniku. Da je pri tem razpisu določen ponudnik favoriziran, pa je sklepala tudi na osnovi izjav solastnika podjetja, za katerega je v prispevku trdila, da je domnevni vnaprejšnji zmagovalec razpisa.
Po mnenju pritožnika je novinarka kršila 1. člen (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam) z navedbo, da v razpisu za izvajalca ni zahtevana bančna garancija. Razpis je bil pripravljen v skladu z vsemi pravili, naročnik je zahteval vsa finančna zavarovanja, pojasnjuje pritožnik. Tudi bančno garancijo. Razlika je le v tem, da je ponudniki ne kupijo vnaprej, ampak ima izbrani ponudnik po podpisu pogodbe čas 30 dni, da pridobi garancijo. Pritožnik dodaja, da so novinarki v odgovoru na njena vprašanja pojasnili, da je to zakonska možnost, za katero se je naročnik odločil zaradi težkih razmer, ki vladajo v gospodarstvu. Kakšna finančna zavarovanja so bila določena, navaja pritožnik, pa bi novinarka lahko preverila tudi v razpisni dokumentaciji.
Novinarka naj bi kršila 3. člen (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) z navedbo, da je razpis pisan na kožo neznanemu podjetju CVP. Po mnenju pritožnika gre za hudo obtožbo o kršitvi zakona o javnem naročanju. Novinarka pa je kot odziv na te obtožbe navedla le, da DRSC vse obtožbe zanika. Pritožnik pojasnjuje, da DRSC ni bila seznanjena z obtožbo, da je razpis prilagodila podjetju CVP oziroma da je izvajalec že znan, saj iz novinarkinih vprašanj teh obtožb niso mogli razbrati. Prav tako naj novinarka ne bi navedla, da DRSC obtožuje, da je “razpis slabo pripravljen in da ima številne pomanjkljivosti”. Če bi bila DRSC seznanjena s temi obtožbami, bi nanje tudi konkretno odgovorila, tako pa je odgovarjala na posamezna vprašanja o vsebini razpisa.
Pritožnik navaja, da so novinarki odgovorili na vprašanja, ki jih je na dan objave prispevka posredovala po e-pošti, izjave pa ni bilo mogoče posneti, ker je bila vodja projekta do večera službeno odsotna. Izjavo bi lahko posnela naslednji dan, ko se je iztekel tudi rok za oddajo ponudb, na DRSC pa bi imeli tudi več informacij o rezultatih razpisa.
Novinarka naj bi kršila 4. člen (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme), ker gledalcem ni posredovala informacije, da je bil razpis objavljen na portalu javnih naročil v Sloveniji in tudi na evropskem portalu javnih naročil, kar po mnenju pritožnika pomeni, da ni mogoče predvideti števila ponudnikov. Namesto tega je gledalcem “pojasnila”, da je zmagovalec razpisa že znan. 4. člen naj bi kršila tudi z navedbo, da se reference ponudnika in kadrov naštejejo samo v obrazce, nikjer pa ni zahteve, da se potrdijo pri naročnikih. To, da se reference ponudnika navajajo samo v obrazcih, je skladno s predpisi in standardna praksa, pojasnjuje pritožnik. Novinarki naj bi tudi pojasnili, da si naročnik pridržuje pravico, da vse navedbe v izjavah preveri ter zahteva dokazila. Kot je bilo predstavljeno v prispevku, pa je po mnenju pritožnika izzvenelo, kot da naročnik ravna napačno, oziroma da gre za “luknjo v razpisu”. Vendar naj to ne bi držalo, saj si je naročnik pridržal pravico o naknadnem preverjanju referenec. Tega pa novinarka ni povedala.
Novinarka naj bi kršila 15. člen (novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja) z navedbo “enkrat”, ki v kontekstu prispevka ni bila več informacija, temveč komentar, saj je z njo podkrepila svoje izjave o bančnih garancijah. Tudi izjava predsednika Računskega sodišča je v konekst prispevka umeščena tako, da zveni, kot da naročnik ni zahteval bančne garancije. Poleg tega pa sta bili obe izjavi predsednika Računskega sodišča splošni in izvzeti iz konteksta, saj ni odgovarjal konkretno na temo razpisa za škofjeloško obvoznico. Ko so ga prosili za pojasnilo, ali se je njegova izjava nanašala na primer tega razpisa, je odgovoril, da so bile izjave podane na osnovi splošnih določil in niso bile vezane na konkretni postopek, saj ta razpis ni bil predmet revizije.
Pritožnik je prepričan, da je bila novinarka postavljena v situacijo, da pripravi zlonameren in za DRSC škodljiv prispevek. Odziv nanj je bil buren, zaposleni na DRSC pa so bili izpostavljeni vrsti neugodnih komentarjev o slabem delu, korupciji in dogovarjanju glede poslov. Po objavi rezultatov odpiranja ponudb – dan po objavi prispevka – novinarka ni več kontaktirala DRSC glede izjave. Na razpis se je prijavilo šest podjetij, domnevni vnaprejšnji zmagovalec iz prispevka pa ni oddal najnižje ponudbe.
Novinarka je odgovorila na pritožbo.
Novinarka Katarina Matejčič zavrača obtožbe DRSC, da je prispevek pripravila zavajajoče in v nasprotju z načeli Kodeksa novinarjev Slovenije.
Kot pojasnjuje, je informacijo o nestrokovno pripravljenem razpisu dobila iz svojih „zelo dobro obveščenih in kompetentnih virov“. Ti so tudi trdili, da je zmagovalec že vnaprej znan, razen, nadaljuje novinarka, če se ne bi kje zapletlo, denimo tudi z javnim medijskim razkritjem. Podjetje, ki naj bi ga razpis favoriziral, naj bi bilo novo in neizkušeno podjetje.
V prispevku se je osredotočila predvsem na del razpisa, ki govori o zavarovanju. Po njenem je DRSC tokrat zahtevala bistveno manj od običajnega. Za resnost ponudbe so zahtevali le menico v višini treh odstotkov vrednosti posla, za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti pa pisno izjavo, da bodo garancijo v višini petih odstotkov predložili naknadno. Pri manjših preteklih razpisih je DRSC po ugotovitvah novinarke zahtevala veliko višje bančne garancije. Novinarka je prepričana, da je to sporno. Razpis, ki so ga ponavljali zaradi propada prvotnega izvajalca, bi po njenem moral biti bolj, ne pa manj zahteven. To je potrdil tudi predsednik Računskega sodišča, navaja novinarka, in priznava, da je sicer res dal splošno izjavo, vendar je bil seznanjen s pogoji konkretnega razpisa.
Da je razpis DRSC favoriziral novo neizkušeno podjetje, jo je prepričal pogovor s solastnikom. Na njeno vprašanje o govoricah, da veljajo za favorita in je torej najresnejši zmagovalec, ji je namreč odgovoril: „Da, res je. Imamo znanje in ljudi, da to izpeljemo.“ Povedal ji je tudi, da so se s tujim partnerjem povezali „izključno zaradi referenc in papirjev“. Novinarka dodaja, da so ji natančno to povedali tudi njeni viri. Ker je bil solastnik podjetja vnaprej prepričan, da imajo zmago v žepu, je prispevek hotela objaviti dan pred odpiranjem ponudb. Po njenem je moral imeti informacijo ali vsaj namig, da so favoriti, v času, ko se je z njim pogovarjala, pa „ni poznal ne imen ne cen drugih ponudnikov“. To naj bi bil dokaz o pogovorih v ozadju pred odpiranjem ponudb. Tudi objava rezultatov po njenem ni ničesar spremenila, saj je bila med ponudbami tudi ponudba domnevnega vnaprejšnjega zmagovalca skupaj z italijanskim partnerjem. To je njeno zgodbo le še potrdilo. Novinarka še dodaja, da DRSC po objavi prispevka ni kontaktirala, ker so ji na DRSC zagotovili, da jo bodo poklicali, takoj ko bo pristojna oseba dosegljiva. To se to ni zgodilo.