Rajko Djordjević, VTV studio d.o.o. proti Ajdi Janovsky (Slovenske novice)

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Nada Ravter, Vasja Jager, Mario Belovič in Mojca Ramšak (člani), je na seji 24. aprila 2013 v primeru Rajko Djordjević, VTV studio d.o.o., proti novinarki Slovenskih novic Ajdi Janovsky ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Rajko Djordjević, VTV studio d.o.o. proti novinarki Slovenskih novic Ajdi Janovsky

Pritožnik zatrjuje, da je novinarka Ajda Janovsky v članku Zanka za vrat malim televizijam kršila 1., 3. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. 1. člen naj bi kršila s trditvijo, da naj bi spodbuda malim televizijam, naj kršijo avtorske pravice, prihajala od uglednega člana »institucije, ki bi morala pravzaprav skrbeti, da bi majhne televizije delovale po črki zakona«. Pritožnik pravi, da ne on kot predsednik Združenja radiodifuznih medijev pri GZS ne združenje samo nista pooblaščena za nadzor nad izvajanjem predpisov, saj gre za reprezentativni organ, ki v posameznih postopkih ščiti interese članov. Po mnenju pritožnika novinarka svojih trditev ni preverila.

Že v podnaslovu članka: Predsednik združenja radiodifuznih medijev krši medijsko zakonodajo, je, tako Djordjević, novinarka kršila 1. in 3. člen kodeksa, saj ni preverila točnosti (po njegovem) hude obtožbe, niti ni pridobila njegovega odziva. Že s tem bi izvedela, da avtorskih pravic ne določa medijska zakonodaja, ampak zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Na pritožnika je sicer naslovila tri vprašanja: ali je res, da je spodbujal lastnike manjših televizij h kršenju avtorskih pravic, kako komentira trditev, da avtorskih pravic ne upošteva niti njegova VTV, in kaj pravi na očitke, da v resnici dela za interese večjih medijev, ki želijo uničiti manjše. Na vprašanja je odgovoril in zanikal neresnične trditve. Novinarka pa je ob tem v članku zapisala še vrsto drugih obtožb, na katere ni dobil priložnosti odgovoriti. S tem je kršila 3. člen, saj ta zahteva, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te zadevajo. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora v zapisu to pojasniti.

1. člen kodeksa, ki pravi, da mora novinar preverjati točnost informacij in se izogibati napakam, je po mnenju pritožnika novinarka kršila tudi s trditvijo: »Očitno se pri poslu z avtorskimi pravicami obračajo dovolj velike vsote…«. Kot v članku pravi že predsednik združenja SAZAS, naj bi se tarife za male postaje povečale s 30 na 100 evrov, vendar male televizijske postaje povišanja ne sprejmejo in plačujejo po stari tarifi. To pomeni, da 50 članic Zruženja SAZAS-u plača 1500 evrov na mesec oziroma 18.000 na leto, kar je v primerjavi z 10 milijoni, ki jih je SAZAS dobil v letu 2012, zanemarljiva vsota.

Tudi s trditvijo, »da Djordjević finančnih težav bržkone ne bo imel, saj naj bi samo od kulturnega ministrstva v zadnjih letih prejel več kot pol milijona evrov…«, je po pritožnikovem mnenju novinarka prekršila 1. člen kodeksa, ker na te obtožbe ni pridobila odziva prizadetega, pa še 3. člen. Pritožnik trdi, da takih vsot od ministrstva ni nikoli prejel, pač pa je v letu 2004 kot ekspert v skupini za AV medije dobil 1543,98 evra, leta 2005 pa 1523,12 evra, skupaj torej 3067,10 evra.

S trditvijo: »… za nameček pa je celo slišati, da naj bi bil povezan s pravnim svetovalcem ene od tujih teve korporacij pri nas«, pa je po mnenju Rajka Djordjevića novinarka kršila 1. 3. in 5. člen kodeksa. Trditev je napačna in zavajajoča. Pravni svetovalec Pro Plus d.o.o. Cene Grčar je vodja pogajalske skupine Združenja radiodifuznih medijev GZS. Kot strokovnjak s področja medijske zakonodaje je zaradi svojega delovanja na nek način povezan z vsemi slovenskimi televizijskimi mediji, ki jih zastopa kot vodja pogajalske skupine. Ni pa nobene dodatne povezave z Rajkom Djordjevićem. Novinarka je s trditvijo prekršila tudi 5. člen kodeksa, ki pravi, da mora novinar, ko objavlja nepotrjene novice, na to opozoriti.

Poleg tega naj bi novinarka kršila kodeks (1. in 3. člen) še s trditvijo, da »Nekateri viri pravijo, da naj bi Djordjević večkrat zatrdil, da se o plačevanju avtorskih vsebin ne misli dogovoriti«, česar pri njem ni nikoli preverila. Če bi, bi ji pritožnik lahko poslal zapisnike vseh pogajalskih sestankov, ki kažejo, da trditev ne drži.

Avtorica besedila Ajda Janovsky na pritožbo ni odgovorila.

SKLEP:

Novinarka Ajda Janovsky je kršila 1. člen, ni pa kršila 3. in 5. člena kodeksa.

Obrazložitev:

Dejstvo, da novinarka na pritožbo ni odgovorila, pušča novinarskemu častnemu razsodišču le eno možnost: da se opre zgolj na pritožnikove argumente in jih upošteva ob hkratnem tehtanju njihove upravičenosti. Čeprav pritožnik meni, da je novinarka kršila 1. člen kodeksa z več trditvami, NČR ugotavlja, da ga je prekršila z dvema. Prvič s trditvijo, da je Djordjević od ministrstva za kulturo prejel več kot pol milijona evrov. Tega avtorica besedila ne opre na noben listinski dokument niti ne navede vira informacije. Že zakon o dostopu do informacij javnega značaja bi ji omogočil trditev preveriti, tako pa svojo nedejavnost pri zbiranju informacij skrije za formulacijo »naj bi«. Prav tako NČR meni, da novinarka trditve: »Nekateri viri pravijo, da naj bi Djordjević večkrat zatrdil, da se o plačevanju avtorskih besedil ne misli dogovoriti«, ni preverila. Sklicevanje na (nerazkrite) anonimne vire postavlja v tem primeru trditev na raven gostilniških govoric, ne pa v okvire javnega interesa, zaradi katerega bi bilo treba te vire zavarovati. Novinarka je zaradi nepreverjanja tudi s to trditvijo kršila 1. člen kodeksa.

NČR pa v trditvah ne vidi kršitve 3. člena kodeksa. Trditev, da je pritožnik prejel visoko vsoto od ministrstva za kulturo, lahko sicer tudi ne drži (in kot rečeno, novinarka je ni z ničimer podprla), ne namiguje pa na to, da do nje ne bi bil upravičen niti da bi do denarja prišel po nelegalni poti. Prav tako se trditev, da pritožnik ne namerava dogovoriti, NČR ne zdi huda obtožba. Tudi če bi bila resnična, ne načenja njegovega ugleda.

Res je, da je novinarka zamešala medijsko zakonodajo in zakonodajo o avtorskih pravicah, kar je sicer strokovna napaka, a to ne spremeni bistva njenega zapisa. Ker je NČR že prepoznalo kršitev 1. člena na drugih mestih, se ob tej pomoti za to ni odločilo. Enako velja za novinarkino prešibko poznavanje vloge Združenja radiodifuznih medijev pri GZS.

Trditev, da se v poslu z avtorskimi pravicami očitno obračajo dovolj velike vsote, po mnenju NČR drži. Navsezadnje jo je potrdil tudi pritožnik s podatkom, da je SAZAS v letu 2012 obrnil okoli 10 milijonov evrov. Novinarka pa ni nikjer eksplicitno pisala, da se te vsote obračajo pri postajah, ki so članice Združenja radiodifuznih medijev. Prav tako pritožniku ni uspelo prepričljivo izpodbiti novinarkine trditve, da je bil povezan s pravnim svetovalcem ene od tujih teve korporacij pri nas, saj povezavo sam potrjuje: /Cene Grčar, Pro Plus/ je »kot velik strokovnjak s področja medijske zakonodaje… zato je zaradi svojega delovanja pri pogajanjih v okviru Združenja radiodifuznih medijev GZS na nek način povezan z vsemi slovenskimi televizijskimi mediji, ki jih kot vodja pogajalske skupine zastopa.« Povezava med predsednikom združenja, sicer tudi članom pogajalske skupine, in na drugi strani z vodjem te ekipe je tudi logična. Tega, da bi obstajala neka posebna povezava med Grčarjem in Djordjevićem, pa novinarka tudi nikjer ne zapiše, zato NČR meni, da ni kršila 1. in 5. člena. Prav tako z navedeno tritvijo ni kršila 3. člena kodeksa, saj NČR meni, da ne gre za hudo obtožbo.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 15. maja 2013

Gojko Bervar, podpredsednik Novinarskega častnega razsodišča