Dom pod gorco proti Mojci Hanžič in Gregorju Trebušaku (Svet na kanalu A)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Vasja Jager in Nina Jerman (člani), je na seji 19. junija 2013 v primeru Dom pod gorco (zanj: direktor Marjan Cojhter) proti novinarki Mojci Hanžič ter voditelju in uredniku Gregorju Trebušaku (Svet na kanalu A), ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije, urednik pa kodeksa ni kršil.

Primer: Dom pod gorco (zanj: direktor Marjan Cojhter) proti novinarki Mojci Hanžič ter voditelju in uredniku Gregorju Trebušaku (Svet na kanalu A)

Pritožnik novinarki in uredniku očita, da sta v prispevku, objavljenem 4.12.2012 v oddaji Svet na Kanalu A, kršila 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeksa), ki določa, da se mora novinar izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. Pritožnik pravi, da so navedbe, da naj bi bilo drago meso, prestižni šampanjci in izbrana družba redna praksa, ki naj bi si jih privoščila prokuristka doma za ostarele Dom pod gorco Tanja Vindiš Furman, neresnične in žaljive. Pritožnik poudarja, da sta voditelj in novinarka v prispevku predstavila, da si je pregrešno drage pojedine privoščila prokuristka, na drugi strani pa so oskrbovanci doma sestradani. Navedbe, navaja pritožnik, da naj bi zaradi njenega razsipništva najkrajšo potegnili prav varovanci doma, ki da dobijo ostanke in stare kose kruha, so osebno žaljive in predstavljajo nekorektno poročanje. Sklicevanje na anonimko po pritožnikovem mnenju tega ne sme opravičevati. Dodaja tudi, da delavki mariborskega doma za starejše, ki naj bi anonimno stopili pred kamero, vodstvu doma tega nista potrdili. Marjan Cojhter, direktor Doma pod gorco, poudarja, da so sporne pojedine del dejavnosti Doma pod gorco. Ta je zanje izstavil račune in v korist doma prejel plačilo. Po direktorjevih besedah je njihov namen dvig prihodkov doma in ne njihovo zniževanje.

Pritožnik Mojci Hanžič očita kršitev 1. člena kodeksa, ki določa, da mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam; svoje napake, četudi nenamerne, mora priznati in popraviti. Pritožnik navaja, da v času intervjuja ni poznal vsebine prispevka in anonimke, zaradi česar ni mogel pojasniti vseh očitkov, ki so leteli na Dom pod gorco in Tanjo Vindiš Furman. Pritožnik navaja, da je Mojca Hanžič ob svojem obisku opravila razgovor tudi s starostniki, ki se tako nad hrano kot tudi nad bivanjem v domu niso pritoževali, ampak so v svojih izjavah izrekli veliko pohvalnih besed. In dodaja, da je za stanovalce dobro poskrbljeno, v skladu z visokimi standardi; enako pravi, velja za zaposlene.

Pritožnik navaja sporni pogovor z delavkama doma, ki naj vodstvu sodelovanja v prispevku ne bi potrdili: »Recimo je Kangler pripeljal, so imeli nek turnir v šahu in, seveda, stanovalci so videli, jedlo in pilo se je na veliko.« in tudi: »Več ali manj gnile banane ponudimo stanovalcem, ki so v posteljah oziroma nepokretni, da se ne morejo pritožit.« Nadalje: »Sodelavka je prišla v kuhinjo po kavo za stanovalce in je vprašala v hecu – ja, kaj pa je toliko jastogov danes tukaj, pa ji je samo kuharica rekla – joj, tiho, da ne bi to kaj naprej govorila, to je za Janšo.« Novinarka: »Kaj pa o tem menijo starostniki? Jastogov nimajo na jedilniku, pa tudi sicer imajo mešane občutke.« Z navedenimi izjavami naj bi novinarka kršila tako 2. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.) kot tudi 4. člen, ki določa, da novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.

Pritožnik novinarki in uredniku očita kršitev 8. člena kodeksa, ki navaja, da se novinar z virom informacij lahko dogovori za zagotavljanje anonimnosti. Poudarja, da pavšalna in zlonamerna anonimka ne more zadostiti standardu objave v javnem interesu.

Novinarka Mojca Hanžič ter urednik in voditelj Gregor Trebušak na pritožbo nista odgovorila.

SKLEP:

Mojca Hanžič je kršila 1. in 4. člen kodeksa, ni pa kršila 2. in 8. člena. Voditelj in urednik Gregor Trebušak ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da novinarka in urednik nista kršila 2. člena kodeksa, saj v prispevku, ki predstavlja razmere v Domu pod gorco, ne moremo govoriti o osebno žaljivem predstavljanju podatkov – Dom pod gorco je namreč institucija, zato o osebni žalitvi ne moremo govoriti. Novinarka Mojca Hanžič je kršila 1. člen kodeksa, saj direktorja Doma pod gorco ni soočila z vsemi očitki in tako ni preverila točnosti zbranih podatkov, da bi se izognila napakam. Novinarka je kršila 4. člen kodeksa, saj naj bi ob svojem obisku opravila razgovor tudi s starostniki, ki se po direktorjevih besedah tako nad hrano kot tudi nad bivanjem v domu niso pritoževali, ampak so v svojih izjavah izrekli veliko pohvalnih besed, a tega ni ne omenila ne objavila. Ker NČR odgovora novinarke ni prejelo, je razsodilo le na podlagi prispevka in pritožbe pritožnika.

NČR pri uredniku in novinarki ni ugotovilo kršitve 8. člena kodeksa, ker vprašanje objave informacij, ki jih novinar pridobi iz anonimke, ni vsebina 8. člena. Ali je novinarka preverila informacije iz anonimke, pa je NČR že obravnavalo in ugotovilo kršitev 1. člena kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 3. julija 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča