Kolektor Group d.o.o. proti Eriku Blatniku (Planet TV)


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Davorin Koron, Nada Ravter in Nina Jerman (člani), je na seji 3. julija 2013 v primeru Kolektor Group d.o.o., zanj odvetnica Nataša Luša, proti novinarju Eriku Blatniku (Planet TV), ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Kolektor Group d.o.o., zanj odvetnica Nataša Luša, proti novinarju Eriku Blatniku (Planet TV)

Pritožnik Kolektor Group (KG) novinarju očita, da je v prispevku »Kandidat PS za mandatarja naj bi povzročil za 1,3 mio EUR škode«, ki je bil dne 18. 2. 2013 objavljen v oddaji »Danes«, kršil 1., 6., 10. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Prvi člen Kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam) naj bi novinar kršil z navedbami:

– »Petrič naj bi s preprodajo deležev Kolektorja, katerega šef je…«

– »ali je ta (Salonit) kupnino plačal ni znano«

– »FMR naj bi prav zato delež zaplenil«

– »Salonitu je ostal denar, delničarji pa so ostali brez 1,3 mio EUR«

– »razlika med kupnino in kreditom znaša 1,3 mio«.

Šesti člen Kodeksa (novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije) naj bi novinar kršil z navedbo »Na NPU je že podana ovadba…«. Deseti člen Kodeksa (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine) naj bi kršil s tem, da je bila v ozadju prispevka prikazana stavba družbe Kolektor Magma d.o.o. v Ljubljani in ne stavba družbe Kolektor Group. Petnajsti člen Kodeksa (novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja) pa naj bi novinar kršil z navedbo pravnega strokovnjaka »verižne transakcije so način izčrpavanja družb«. Pritožnik zatrjuje, da je prispevek prikazan enostransko in senzacionalistično. Za odziv naj bi jih novinar kontaktiral le zato, da bi zadostil formalnim pravilom, na kar naj bi kazal čas elektronskega sporočila novinarja (11:47), v katerem je za odziv postavil rok do 15:00 ure istega dne. Pritožnik navaja, da je bil vnaprej obsojen, da je naredil nekaj narobe, saj da so v prispevku dejstva, ki jih je podal v odgovoru novinarjem, navedena le obrobno.

Novinar je na pritožbo odgovoril in očitke zavrnil kot neutemeljene, saj da je vse navedbe iz prispevka preveril pri vseh razpoložljivih virih ter odgovore vseh virov, tudi pritožnika, vključil v prispevek. Namen prispevka je bil prikazati dve plati zgodbe, ki je izrazito v javnem interesu. Glede navedbe »Petrič naj bi s preprodajo deležev Kolektorja, katerega šef je…« je odgovoril, da je Petrič prvi mož družbe Kolektor Group, katere delež se je preprodajal, poleg tega pa je tudi večinski lastnik in predsednik nadzornega sveta FOND-a, ki je kupoval deleže KG, in predsednik nadzornega sveta FMR, ki je posodil denar Salonitu Anhovo in na koncu dobil delež FMR. Z navedbo je javnosti za lažje razumevanje zapletene situacije podal le dejstva, s katerimi podjetji je S. Petrič dejansko povezan. Glede navedbe »Na NPU je že podana ovadba…« in očitka, da za to navedbo ni navedel vira informacij, odgovarja, da v skladu z 8. členom Kodeksa ni dolžan navesti vira informacij, opozarja pa, da pritožnik dejstva, da je ovadba podana, ne zanika. Glede navedbe »ali je ta (Salonit) kupnino plačal ni znano« novinar odgovarja, da je s to navedbo povzel odgovore Salonita Anhovo in različnih virov, ki so zatrjevali, da kupnina ni bila plačana, istočasno pa da je v raportu prispevka posredoval tudi pisni odgovor KG, da vse nepravilnosti in oškodovanja S. Petrič zavrača in da je Salonit posojilo vrnil. Glede navedbe »FMR naj bi prav zato delež zaplenil« novinar odgovarja, da je javnosti predstavil dve plati zgodbe – oškodovanih delničarjev ter kupcev in prodajalcev deleža KG. Po njegovih informacijah naj bi bil delež KG zaplenjen, ker Salonitu ni uspelo vrniti posojila. Vse informacije je preveril, kot zahteva Kodeks, in pisne odgovore korektno povzel. Glede navedbe »Salonitu je ostal denar, delničarji pa so ostali brez 1,3 mio EUR« je novinar odgovoril, da je s tem stavkom predstavil mnenje delničarjev FMR, ki se čutijo oškodovani in so prepričani, da jim je bila zaradi preprodaje deležev povzročena škoda v višini 1,3 milijona evrov. Informacije je preveril tudi pri kupcih in prodajalcih deležev in objavil njihove odgovore. Glede navedbe »razlika med kupnino in kreditom znaša 1,3 mio« novinar odgovarja, da je z njo javnosti za lažje razumevanje sicer zapletene finančne materije želel prikazati, kako so prizadeti delničarji izračunali izgubo. S stavkom »Oškodovanja, tako prizadeti delničarji, ne bi bilo, če bi delež v Kolektorju že v začetku namesto Fonda kupil FMR« pa je javnosti sporočil, da gre za izračun oškodovanih oz. prizadetih delničarjev in ne za novinarjev izračun. Glede navedbe »verižne transakcije so način izčrpavanja družb« novinar odgovarja, da je pred tem jasno navedel izjavo pravnega strokovnjaka, da se ta ne more opredeliti, ali je posel zakonit ali ne, nato pa da je pojasnil, da so »verižne transakcije običajen način za izčrpavanje podjetja«. Novinar je k svojemu odgovoru priložil tudi odgovora KG in Salonita Anhovo, ki ju je povzel v prispevku.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1., 6., 10. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Iz pisne korespondence med novinarjem, pritožnikom, Salonitom Anhovo in FMR je razvidno, da je novinar informacije, ki jih je prejel od domnevno oškodovanih delničarjev, preveril pri pritožniku KG in dveh drugih pravnih osebah, ki ju prispevek zadeva – Salonitu Anhovo in FMR. Z navedbo »Petrič naj bi s preprodajo deležev Kolektorja, katerega šef je…« novinar ni kršil 1. člena Kodeksa. Ker je S. Petrič predsednik nadzornega sveta Kolektor Group, je navedba, da je ta njegov šef, čeprav poenostavljena, ustrezna. Glede na to, da je delež Kolektor Groupa kupil Fond, katerega predsednik nadzornega sveta je prav tako S. Petrič, je novinar z namenom lažjega razumevanja v javnosti ustrezno poenostavil, da je deleže preprodajal Petrič.

Novinar z navedbo »ali je ta (Salonit) kupnino plačal, ni znano« ni kršil 1. člena Kodeksa. Informacijo, ki jo je dobil pri različnih virih, je objavil, a jo je tudi preveril in v prispevku objavil odgovore Kolektor Group-a in Salonita Anhovo. V prispevku namreč odgovore predstavljata navedbi: »Posojilo pa da je Salonit vrnil.«; »V Salonitu so pisno zanikali, da bi bil delež Kolektorja zaplenjen zaradi nezmožnosti odplačevanja kredita.«

Prav tako novinar ni kršil 1. člena Kodeksa z navedbo »FMR naj bi prav zato delež zaplenil«. Gre za informacijo, ki jo je novinar prejel od domnevno oškodovanih delničarjev. Informacijo je preveril in javnost opozoril, da KG zavrača vse nepravilnosti v zvezi s poslom. Kot je razvidno iz prispevka in iz priložene korespondence med novinarjem in družbo FMR, je informacijo preveril tudi pri tem podjetju, ki pa mu je odgovorilo, da teme ne komentira.

Novinar 1. člena Kodeksa tudi ni kršil z navedbo »Salonitu je ostal denar, delničarji pa so ostali brez 1,3 mio EUR«. Gre za informacijo, ki jo je pridobil od domnevno oškodovanih delničarjev. Kot je razvidno iz prispevka in korespondence med novinarjem, Kolektor Group-om in Salonitom Anhovo, je novinar informacijo preveril in tudi objavil njune odgovore, s katerimi sta navedbo zanikala.

Tudi z navedbo »razlika med kupnino in kreditom znaša 1,3 mio« novinar ni kršil 1. člena Kodeksa. Izračun so pripravili prizadeti delničarji in ne novinar, novinar je njihov izračun samo povzel. Tudi to informacijo (izračun) je novinar, kot izhaja iz priložene korespondence, preveril pri pritožniku. Ta je verodostojnost izračuna zanikal, češ da gre za primerjavo med seboj nepovezanih poslov, novinar pa je v prispevku opozoril, da Kolektor Group vse nepravilnosti zanika.

NČR opozarja, da Kodeks od novinarjev zahteva, da preverjajo točnost zbranih informacij, in novinar je tej zahtevi zadostil. Dejstvo, da je predstavil obe plati zgodbe, ne pomenijo, da je kršil Kodeks, čeprav si zbrane informacije med seboj nasprotujejo.

NČR je nadalje ugotovilo, da novinar ni kršil 6. člena Kodeksa s tem, ko za navedbo »Na NPU je že podana ovadba…« ni navedel vira. Določba 6. člena kodeksa namreč ni absolutna, saj ta določa, da mora novinar vir informacije navesti, če je le mogoče. NČR ocenjuje, da navedba vira v tem primeru ni bistvena in ne vpliva na vsebino prispevka.

Novinar tudi ni kršil 10. člena Kodeksa. Javnost večinoma ni seznanjena s tem, katero podjetje posluje v stavbi, ki je bila prikazana v ozadju posnetka. Na stavbi, prikazani v ozadju prispevka, je oznaka Kolektor Group, torej je bila izbira posnetka za ozadje prispevka, ki se nanaša na Kolektor Group, ustrezna, ne glede na to, ali v stavbi dejansko posluje drugo podjetje.

NČR je na koncu ugotavljalo, ali je novinar z uvrstitvijo navedbe pravnega strokovnjaka »verižne transakcije so način izčrpavanja družb« v članek kršil 15. člen Kodeksa. Iz posnetka prispevka in njegovega transkripta je razvidno, da pravni strokovnjak ni komentiral tega konkretnega posla, ampak verižne finančne transakcije na splošno, kar je novinar jasno označil s stavkom: »A ta [pravni strokovnjak] se ne more opredeliti, ali je posel zakonit ali ne.« Glede na navedeno NČR ocenjuje, da novinar ni kršil 15. člena Kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 9. julija 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča